človek -a m 1. človek:
zhlovek im. ed. na semli, je raunu kakor roſsa na drevu ǀ vſe kar dobriga, inu nuzniga zhlovik im. ed. sheleti more ǀ obeden zhlouik im. ed. nejma zuiblat ǀ de ſi lih ta zhlovjk im. ed. ſe ozhisti ǀ Vſakateri zhlovèk im. ed. lahku more isvelizhen biti ǀ Gdu je tedaj ta greshni zholovik im. ed. ǀ Ali gdu je leta tulikain preuseten zholvik im. ed. ǀ kadar kuli zlovik im. ed. ſam volnu ſe v' hudo perloshnoſt podà en ſmertni greh doperneſse ǀ shlovik im. ed. ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek im. ed. je v'Mario pogledal ǀ nymam obeniga zhloveka rod. ed. ǀ tudi ti s'zhloveka rod. ed. ſi en lintvorn ratal ǀ nej zhloueka rod. ed. taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil ǀ tulikajn dobriga pride zhloveku daj. ed. od straha Boshjga ǀ vezh je bil podobin eni nepametni shivini, kakor enimu zhloveko daj. ed. ǀ ſe samirili enimu zkloveku daj. ed. ǀ obenu pyanſtvu zhloveka tož. ed. v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ſijn Boshij sa zhloveka tož. ed. bò mogal vmrejti ǀ premiſhlouajne zloveka tož. ed. sdershi ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka tož. ed. ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam udarieniga shloveka tož. ed. ǀ zhutio per zhloveku mest. ed. danarje ǀ gnada S. Duha te zhudeſsa v'zloveku mest. ed. ſtury ǀ neſnaio s'zhlovekam or. ed. govorit ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam or. ed. vſtane ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom or. ed. ǀ Rizite vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki im. mn. vuredni imenuani bitij ǀ bom li jeſt mojo maſt sapuſtila, katero Bogovi, inu zhloveki im. mn. na meni zhaſtè ǀ Adam ozha tih zhloveku rod. mn. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh rod. mn. dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua, sapelan, inu ogolufan oſtane ǀ Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke tož. mn. veſſely 2. mož:
Taku ſe bo tudi tebi godilu ó zhlovk im. ed., ò shena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
glava -e ž glava:
on je glava im. ed. mij ſmo glidij ǀ nevej kej mu glava im. ed. ſtoj ǀ oſlova glaua im. ed. sto kron je koshtala ǀ eno shelesno streho verhi njega glave rod. ed. ſo mogli dershati ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene glaue rod. ed. ǀ ſledniga od glàve rod. ed., do noge pogledala ǀ moshgane is'glave rod. ed., inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ suoje ozhij s'glave rod. ed. ſi sderejo ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue rod. ed. sderli ǀ ternievo krono mu sglave +rod. ed. sderejo ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat k'nashi glavi daj. ed. Christuſu Iesuſu priti ǀ Bukve prebera, inu glavo tož. ed. ſi lomi s'shtuderajnam ǀ tedaj sapovesh njega ob glauo tož. ed. djati ǀ Boleſan mu je v'glavo tož. ed. udarila ǀ Holophernusu je bila glovo tož. ed. odſekala ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi na glavi mest. ed. ǀ ſledni po suoj glavi mest. ed., inu pameti bode meni odgovoril ǀ 72. luken v'glavi mest. ed. imà ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy mest. ed. tizhy ǀ je taiſtiga s' shibo poglavi +mest. ed. udaril ǀ kranzel, s' rosh spleten, kateriga je naglavi +mest. ed. imel ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo or. ed. ſo leshali ǀ En klabuk nemore duei glavi tož. dv. pokriti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi tož. dv. pokril ǀ kapusne glave im. mn. ſe nej ſo maiale, kakor lete Gospoiske ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu rod. mn. zhipine ǀ ſtu glau rod. mn. zhloveskih ǀ vsdignite gori vaſhe glave tož. mn., inu gledajte oslova glava neumen človek:
kaj bi li ſnal ta oſſloua glava im. ed. ǀ O ti oslova glava im. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
gliha -e in nepreg. ž enakost, primerjava, primerljiv človek ali stvar, par:
Inu taku gliha im. ed. je bil S. Franciſcus Chriſtusu, de nej mogal ble gliha im. ed. biti ǀ S. Bernardus je bil gliha im. ed. S. Thadæuſu ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza Phænix, Sakaj neima ſebi glihe rod. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes nej bilu njemu gliha rod. ed. ǀ katerimu K'glihi daj. ed. ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ ena ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho tož. ed. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit, ima gledat de ſvojo gliho tož. ed. vſame ǀ 50. lejt je v' takorshneh grehah shivil, de malu gliha rod. mn. ſe je njemu neshlu brez vse glihe neprimerljivo:
G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ← srvnem. gelīche ‛enakost’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
hišen -šna prid. hišen, domač:
vni EvangelsKi hishni im. mn. m dol. ozha Silnu ſe je veſselil ǀ hishni im. ed. m dol. Gospud vſem napje eno sdravizo ǀ ena hishna im. ed. ž dekla shlishi de ta mertua jo klizhe ǀ nej ſim dalei mojga ozheta sa laſse vlekal, temuzh do hishniga rod. ed. m praga ǀ ſe prikashe enimu hishnimu daj. ed. m hlapzu ǀ Sa hishniga tož. ed. m ži. Ozheta ſe saſtopi Bug Ozha ǀ obodua imata ſa hishno tož. ed. ž potrebo skerbeti ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame ſa hishnu tož. ed. s opravilu ǀ vy hishni im. mn. m Gospodary bote mogli odrajtat taistu blagu ǀ ſo pofarbane bile hishne im. mn. ž/s urata ǀ S. Duh hishnim daj. mn. Gospodariam pravi ǀ enkrat ſe je bil perglihal hishnim daj. mn. uratom ǀ je vſe ſvoje hishne tož. mn. m ludy kupaj poklizal ǀ hishne tož. mn. ž duri ſaparte najde ǀ poprej more ſvoje mreshe sloshit, inu ſvoje hishne tož. mn. ž rezhy perporozhit ǀ s' taiſto Kryvio nyh hishne tož. mn. ž/s urata oshkrofiti ǀ podle pak je hishna tož. mn. s opravila dopernashal ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna tož. mn. s vrata sapre hišni m domač človek, tj.
prebivalec iste hiše:
tem drugem hishnim daj. mn. obene shkode neſturj ǀ prepovei hishnim daj. mn. de obenimu nemò povedat ǀ sapovej hishnem daj. mn. eniga Mashnika poklizat → hiša
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mikrokozmos m mikrokozmos:
zhlovek je taku zhudou poln, de ſpodobnu, inu reſnizhnu ſe samore en maihen ſvejt imenouati, kakor ti Grekish Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati, namrezh Microcoſmos im. ed. ← gr. μικρόκοσμος ‛majhen svet, človek’ iz μικρός ‛majhen’ in κόσμος ‛svet’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mutast -a prid. mutast, nem:
Edn mutaſt im. ed. m rata, kakor Zacharias ǀ vash jesik poprej kokor ſe bo poshushil, inu mutast im. ed. m ratal ǀ S. Paulus s' eno beſſedo je bil mutaſtiga tož. ed. m ži. ſturil eniga Philoſopha ǀ ne sturij njega gluhiga, inu mutastiga tož. ed. m ži. ǀ zhe vſamem eno mutaſto tož. ed. ž, nebò ſnala mene potroshtat ǀ mutaſti im. mn. m rataio pred ſpovednikam ǀ vſe farbe zherne rataio, te tize mutaſte im. mn. ž rataio, ludy ſtrah obyde ǀ veliku mutaſtih rod. mn., merſelzhnih, gluhih, inu s' drugimi bolesnimi obdanih je bil osdravil ǀ n'hozhemo teh mutastih rod. mn. hudizhous hularij bitij ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh, mutaſtyh rod. mn., s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ nash Odreshenik Christus Iesus tem mutastem daj. mn. je beſsedo povernil ǀ Beſsedo je povernil tem mutastom daj. mn. ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte tož. mn. m jeſike ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste tož. mn. m Tvorjeno iz muta ‛nem človek’ ← it. muto < lat. mūtus ‛nem’; → greh.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
mutec -tca m nem človek, mutec:
kadar je bil hudizha vun isgnal, je ta mutiz im. ed. govuril ǀ Chriſtus nej bil nanaglim is tiga danashniga mutiza rod. ed. hudiza pregnal ǀ kokor na danashnimu mutizu daj. ed. ſe vidi ǀ kadar je bil osdravil vniga glushza, inu mutiza tož. ed. vſi ſo Christuſa zhastili → mutast
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nazarenar -ja m nazirec:
S. Duh poterdi, de je Nazarenar im. ed. ǀ Nazarenary im. mn. ſo sheleli, de bi tudi tamkaj zhuda dellal ǀ Nazarenerij im. mn. v'ſtarem teſtamenti ſo bilij Figura Chriſtuſa V Izraelu je bil nazirec, imenovan tudi nazirejec (gr. ναζιραὶος iz hebr. nāzar ‛posvetiti’) Bogu posvečen človek, ki je imel posebno milost in zato posebno moč (SP 4 Mz 6,1–21); → nazareus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
nor -a prid. neumen, nespameten:
ſvejt bo djal, de ſi nor im. ed. m ratal ǀ Ta nepametni, inu nori im. ed. m dol. zhlovik prelomi tu sapuvid Boshio ǀ ſe je dershala, kakor de bi preproſta, inu nora im. ed. ž bila ǀ de bi nebili, kakor une nore im. mn. ž Divize ǀ je mene, perſilila mojga noriga tož. ed. m ži. Mosha vſeti ǀ po vashih sheljah, inu nori mest. ed. ž glavi ǀ nebodite taku nori im. mn. m, inu nagli, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik ǀ nebodimo taku preprosti, inu norij im. mn. m kakor je bil uni kateri ſe je bil salubil v'kamenitni pild ǀ Ah nory im. mn. m, inu nepametni ludie ǀ ſebò taiſtimu godilu, kakor unem norem daj. mn. Divizam ← nem. Narr ‛norec, norčav človek’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
osel -sla m 1. osel:
en groſovitin oſſel im. ed. v'kambro pride ǀ derua je neſſil kakor en oſſil im. ed. ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol, ali oſsil im. ed. pade ǀ Hudizh pak de je ena garda ſpaka, glavo de ima kakor en lintuorn … vsheſſa velike, kakor oſſal im. ed. ǀ oſsu im. ed. pravi, ſmerdi Kokar kuga ǀ dokler je taiſto is Osla rod. ed. perpravil ǀ levu je vuprashal osla tož. ed., kaj ſe tebi ſdy ǀ pokashe na oſsla tož. ed., inu vouka ǀ popade palzo sazhne oſla tož. ed. goislat neusmilenu ǀ ena kmetushka shena je na enem osli mest. ed. jesdla ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem oslam or. ed. ǀ oſsly im. mn. groſovitnu ſtrashnu tullio 2. neumen človek:
oſsel im. ed. nevidish de ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ ſte pravij oſslij im. mn. < slovan. *osьlъ̏ ← germ. (got. asilus) ← lat. asellus, manj. od asinus ‛osel’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
sirota -e ž sirota, pomilovanja vreden človek, navadno ženska:
tudi una uboga ſtara ſruta im. ed. je velik lon prejela ǀ Ta ſruta im. ed. nej vejdila kaj je koſhna, sakaj vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela ǀ Ta ſirota im. ed. vſa sholaſtna, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ſvojo nadlugo ǀ una boga sirota im. ed. eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ Ona sruta im. ed. nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia vſeti ǀ Ah ti preprosta ſiruta im. ed., ti menish Kadar bi ti taisto tuojo slabust tuojo nezhistost ſpovedala ǀ Joh meni sapuſheni sruti daj. ed. ǀ sakaj tedaj pregainash taiſto ſiroto tož. ed., inu uduvo ǀ te dvej ſirote im. mn./dv. ſo po ſvejtu vandrale ǀ kej bomo my vſeli ſirote im. mn., de tulikajn ludy bomo mogli naſſitit ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene vuduve, inu Sirote im. mn. ǀ sirotam daj. mn., inu vuduvam je pomagal ǀ te vboge vduve, inu ſirote tož. mn. je darl ǀ sprjzhuaine zhes te vboge sirote tož. mn. ǀ ohernjo triba, boge sijrote tož. mn. golufa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
sirotica -e ž sirotica, pomilovanja vreden človek, navadno ženska:
ſapuſhena ſirotiza im. ed. vpije ǀ O sirotiza im. ed. ti? Kar ſi v'taisti greh padla ǀ ſim ena vboga ſirutiza im. ed. ǀ vam ſe shkoda ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati, en shtih sabſtoin bi nesturili eni vbogi ſirotizi daj. ed. ǀ Vuprashajte uno vbogo ſirotizo tož. ed. ſtaro, katera od velike slabusti kumaj na nogah ſtoy ǀ to preprosto syrotizo tož. ed. je bil sapovedal shiuo sghati ǀ ſo shalovale kakor te sapushene ſirotize im. mn. ǀ takorshen lon od vaſs ſo ſirotize im. mn. ſtare dozhakale ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih vudoviz, inu ſirotiz rod. mn. ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust k'pregainienu teh bosig sirotiz rod. mn. ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim ſirotizam daj. mn. ſe godj ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
slepec -pca m slepec, tj.
slep človek:
je en slepez im. ed. ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ de bi enimu slepizu daj. ed. pogledt povernil ǀ de bi lete golufie tiga Puſta nas neſapelale proſſimo s' danashnim slepizam or. ed. ǀ drugi slepizi im. mn. prezei ſo vidili ǀ ſemterke ſe ſadevaio kakor ſlepezij im. mn. ǀ na tem ſvejtu ne najde ampak slepize tož. mn., katere je prishal resvetiti ǀ Satoraj Seneca je imel urshoh s'ſlepzij or. mn. takorshne otroke ſmerjat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Titormus m osebno lastno ime
Titorm:
de bi bili taku mozhni kakor Titormus im. ed. Buſequa (IV, 163) Titórm, pastir govedi, po gr. mitu najmočnejši človek
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zašpotljivec -vca m zasmehljivec, prezirljiv človek:
O stutaushenKrat ſrezhni, veſseli, inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu, nij Klaguajne Salamonavu, nij farshmaguajne teh sashpotlivizu rod. mn. (I/2, 79) → zašpotljiv
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
zunanji -a prid. zunanji:
ta sunajna im. ed. ž podoba nestri zhloveka ǀ skuſi s' unanio tož. ed. ž podobo guantou teh shem ǀ ga je bil sapovedal ſveſat, inu v' te ſunanie tož. mn. ž temme vurezhi zunanji m ne domač človek:
domazhj, inu ſunáini im. mn. jo zukaio ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij s'unanij im. mn. bi pershli ijh poshlushat → izvaliti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Adam -a m osebno lastno ime
Adam:
Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Emerik -a m osebno lastno ime
Emerik:
Maria Diviza ſe perblishe h' temu bolnimu Emericu daj. ed. (III, 401) Na začetku zgodbe na isti strani je isti človek omenjen kot → Henrikus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.