*morati nedov.F9, debeo serviremorem ſlushiti; decumanus agernyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportetje potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -umkateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumaticaorgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -umkateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardovaṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempusraven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -umṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

A simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za amper
á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

à2 [à in áprisl. (ȁ; ȃ)
trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

à3 člen. (ȁ)
pog. izraža veliko mero povedanega; ali1, to: a bo gledal!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a4 člen., pog.
uvaja vprašanje; ali1, kaj4a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

á6 in à medm. (ā; ȁ)
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a1 vez.
GLEJ SINONIM: toda1, toda1

Sinonimni citat

á2 medm.
GLEJ SINONIM: aja2, bežati

Sinonimni citat

à3 člen.
GLEJ SINONIM: ali2, toda2

Sinonimni citat

á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

á2 -- m, simb. (ȃ) ar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

á3 -- ž (ȃ) druga ~; hoditi v prvo ~ ‹1. a›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

á5 in à razpolož. medm. (á/ȃ; ȁ) ~, ti si

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

à1 mer. prisl. (ȁ) knj. pog. ~ bo gledal ali, to

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

à2 in á] predl. s tož. (ȁ; ȃ) trg. po: brisače ~ petsto tolarjev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Á1 Á-ja tudi Á -- m, prva oblika z -em (ȃ; ȃ) |ime črke|: veliki ~; tiskani A-ji; kategorija ~; vitamin ~; format ~ 5; prim. A-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Á2 -- m, simb. (ȃ) amper

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Å -- [á] m, simb. (ȃ) angstrem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

á1 á-ja tudi á á samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

á2 á samostalnik ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

á3 á samostalnik moškega spola; simbol

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Á1 Á-ja tudi Á Á samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Á2 Á samostalnik moškega spola; simbol

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Å Å [á] samostalnik moškega spola; simbol

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b, naučíti se od á do ž [čésa, o čem], od á do ž

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a1 vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a2 člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ā3 medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

à4 predl. s tož.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a mF2, elementumtudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareuskateri otroke vuzhy, a, b, c

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

à3 cit. predl. z abl. iz, od: taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a1 sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a2 sam. ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a3 [ime črke] sam. ♦ P: 3 (TA 1566, KB 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a5 glas ♦ P: 6 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a6 vez. ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a7 čl. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a8 končnica ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Á  ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

A -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a vez.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a1 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a2 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a1 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a2 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a3 člen.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a člen.

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aa prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aa vez.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

á- prvi del podr. zlož. (ȃ) á-mól, á-osnôva; prim. á1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Á- prvi del podr. zlož. (ȃ) Á-dúr, Á-kategoríja, Á-vitamín; prim. A1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a- predpona v tujih sestavljenkah, pred samoglasniki an-

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a. okrajš. anno |leta|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

à.. predp. obr.; pred samoglasniki varianta àn.. (ȁ) |nè| àmorála; àmúzičen, àcíkličen, àhumán; ànaeróben

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a..1 [poudarjeno á] predp.; pred samoglasniki in včasih pred h varianta an.. |ne.., brez..| apatíja, asépsa; analfabét; anhidríd

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a..2 [poudarjeno á] varianta predp. ab.. pred samoglasniki in pred p |ne| aórta; apostát

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a..3 [poudarjeno á] varianta predp. ad.. pred d, f, g, k, l, p, t |k| adícija, afíks, agregát, akumulácija, alokácija, aportácija, atrákcija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ)
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

..á prisl. prip. obr. (ȃ) domá

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

..a1 m. prip. obr., člov. 'vršilec' vójvoda, slúga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

..a3 ž. oblikotvorno prip. obr. tèmna, tísta, délala, lépša

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

..á.. glag. prip. (á) oráti, končáti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

..a..1 glag. prip. délati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

..a..2 medp. zlož. bogabojèč, bojažêljen, trudapôln

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

AA -- [aá] m (ȃ) Adria Airways

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

āā --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aa2 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aa1 medm.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

a. a. okrajš. ad acta |k spisom, aktom; v arhiv|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aalenij -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Aaltov stòl -ega stôla m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aamoriterski gl. amoriterski ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aapa bárje -- -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aar [rabelj] sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauu
aaravski -a -o (ȃ)
Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Aargau -a [árgav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarski kanton|: v Aargauu
aargavski -a -o (ȃ)
Aargaučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aargaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aaronski gl. aronski ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ab cit. predl. z abl. od, iz: Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ab zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ab. cit. krajšava opat: Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àb.. predp. obr. (ȁ) |nè| àbnormálen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ab.. [poudarjeno áb] predp.; pred p in pred samoglasniki varianta a..; pred c, t varianta abs.. |od.., z../s..| abortírati, absolvírati; apostát, aórta; abscés, abstrahírati, abstinénca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ába m neskl. oče: kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Abba, Ocsa KŠ 1771, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ABA -- ž neskl.

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abačica sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Ábadon -a m, oseb. i. (ȃ) |angel smrti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abager -a m osebno lastno ime Abgar: V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábak -a m
GLEJ ŠE: tablica

Sinonimni citat

ábak -a m (ȃ) |starorimsko, starogrško računalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábaka -e ž, snov. (ȃ) |tekstilna surovina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abaksiálna strán lístne plôskve -e straní -- -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábakus -a m (ȃ); gl. abak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abalákovova metóda -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abalákovovo sidríšče -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abalákovovo uhó -ega ušésa m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abalienácija -e ž (á)
alienacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abalienácija -e [ije] ž, pojm. (á) redk. ~ posameznika od družbe odtujevanje, odtujitev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abalienacíjski -a -o prid. (ȋ)
alienacijski: abalienacijski proces

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abalienacíjski -a -o prid.
GLEJ SINONIM: alienacijski

Sinonimni citat

abalónska škóljka -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abalónski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábarat, m., pogl. aborat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abarat mabrótonum, -nitrava preſliza, ẛa pomivanîe, abarat

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abas m opat: kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

à bas [a bá] povdk. (ȃ) izobr. ~ ~ z izdajalcem dol, proč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abat m opat: poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abat sam. m ♦ P: 2 (DB 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abb. cit. krajšava opat: Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abba sam. m aram. ♦ P: 13 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abbádo -a [aba] m, oseb. i. (ȃ) |italijanski dirigent|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abbé -ja [abé -êjam (ẹ̑ ȇ)
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abbé -ja [abé -êja] m
GLEJ SINONIM: duhovnik

Sinonimni citat

abbé -ja [abé -êja] m z -em člov. (ẹ̑ ȇ); gl. abe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abbe Abbeja [ábe] samostalnik moškega spola; ime bitja, osebno ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abbejev Abbejeva Abbejevo [ábejev-] pridevnik
ZVEZE: Abbejevo število

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀m (ẹ̑; ə̏)
1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abc abc-ja [abəc -ja] m
GLEJ SINONIM: abeceda

Sinonimni citat

abc abc-ja tudi abc -- [abəcə̀-ja in abecé -êja tudi abəcə̀] m, prva oblika z -em pojm. (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏) poud. |osnovno znanje|: ~ sadjarstva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abc -a [abecé] m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abcerung

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abcerunga

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abcigati nd.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abcigštajn m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abderít -a m (ȋ)
ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abderítski -a -o (ȋ)
pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abderítstvo -a s (ȋ)
ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|
abdêrski -a -o (ȇ)
Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|
abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abderítski -a -o (ȋ) izobr. omejen, ozkosrčen: ~i spori
abderítskost -i ž, pojm. (ȋ) izobr. omejenost, ozkosrčnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abdicírati -am dov. in nedov.
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: odstopati

Sinonimni citat

abdicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; abdicíranje (ȋ) odpovedati se (prestolu), odstopiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abdíja Abdíja in Abdíja Abdíje samostalnik moškega spola; ime bitja, osebno ime
ZVEZE: prerok Abdija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abdija m osebno lastno ime Abdija: Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abdíjev Abdíjeva Abdíjevo pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abdikácija -e ž (á)
odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abdikácija -e ž
dejstvo, da se kdo odpove kakemu položaju, zlasti vladarski oblastipojmovnik
SINONIMI:

Sinonimni citat

abdikácija -e ž, pojm. (á) odpoved (prestolu), odstop

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abdikacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abdikacíjski -a -o prid.
GLEJ ŠE: izjava

Sinonimni citat

abdómen -mna tudi -a m (ọ̄)
anat. trebuh: bolečine v abdomnu
// zool. zadek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abdominálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
 
med. abdominalni tifus trebušni tifus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abdómen -mna m
GLEJ SINONIM: trebuh, zadek

Sinonimni citat

abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abdominálen -lna -o (ȃ) trebušen
abdominálni -a -o (ȃ) ~ tifus

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abdominálni -a -o prid.
GLEJ SINONIM: trebušni
GLEJ ŠE: tifus, votlina

Sinonimni citat

abdominálno díhanje -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abdúkcija -e ž (ú)
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abdúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ roke |odmik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abduktórni -a -o prid.
GLEJ ŠE: odmikalka

Sinonimni citat

abé -êja m z -em člov. (ẹ̑ ȇ) |duhovnik v francoskem okolju|
abêjev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abec sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abece gl. abc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abece – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abece1 sam. s ♦ P: 1 (TA 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abece2 sam. ♦ P: 2 (TL 1561, TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
 
elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecéda -e ž
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici
SINONIMI:
zastar. abc, knj.izroč. alfabet

Sinonimni citat

abecéda -e ž, pojm. (ẹ̑) urediti po ~i; poud. ~ medicine |osnovno znanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecẹ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abeceda ž

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecedaabėˈcẹːda -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédar1 -ja m (ẹ̑)
1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecedár2 -ja m (á)
zastar. abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédarček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédarica -e ž (ẹ̑)
ekspr. učenka, ki se uči abecede:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédarstvo -a s (ẹ̑)
ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédar1 -ja m
ekspr. učenec, ki se uči abecedepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. abecedarček

Sinonimni citat

abecedár2 -ja m
GLEJ ŠE: berilo

Sinonimni citat

abecédar -ja m z -em člov. (ẹ̑) poud. |učenec|; slabš. |slovničar|
abecédarica -e ž, člov. (ẹ̑) poud. |učenka|
abecédarjev -a -o (ẹ̑)
abecédaričin -a -o (ẹ̑) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecedár -ja m z -em (á) zastar. abecednik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecẹ̑dar – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecedar mabecedariusabecedár

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédarček -čka m
GLEJ SINONIM: abecedar1

Sinonimni citat

abecedaria [rod. ed.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TC 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecedaria [rod. ed. itd.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecedarium – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecedárium -a m abecednik: Abecedarium Szlowenszko ABC 1725, Ala

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecedarium sam. m ♦ P: 3 (TA 1555, TC 1555, TA 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédarski -a -o (ẹ̑) slabš. ~e črke |okorne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecéden -dna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
 
biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecéden -dna -o (ẹ̑) poud. ~e resnice |začetne, temeljne|
abecédni -a -o (ẹ̑) ~ red; slovstv. ~a vojska
abecédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecedika – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi: kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecedírati -am nedov. in dov.
GLEJ SINONIM: alfabetirati

Sinonimni citat

abecedírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abecedíranje (ȋ) |urejati po abecedi|: kaj ~ kartotečne listke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédni -a -o prid.
GLEJ ŠE: red1, seznam, pravda, abecedno

Sinonimni citat

abecédnica -e ž (ẹ̑)
zastar. prvo berilo, abecednik:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédnica -e ž
GLEJ ŠE: berilo

Sinonimni citat

abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik] ETIMOLOGIJA: abeceda
abecédnik -a m (ẹ̑)
star. učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédnik -a m
GLEJ ŠE: berilo

Sinonimni citat

abecédnik -a m (ẹ̑) pešaj. prvo berilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecẹ̑dnik – glej abecẹ̑da

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecednik gl. platentof

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecednikabėˈcẹːdnėk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédniški -a -o (ẹ̑)
pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédniški -a -o (ẹ̑) pešaj. ~o poglavje berila
abecédniškost -i ž, pojm. (ẹ̑) pešaj.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédno prislov [abecédno] ETIMOLOGIJA: abecedni
Abecedno razvrščanje imen s predimki

Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecédno ozirn. prisl.
izraža, da se kaj razvršča, ureja, je razvrščeno, urejeno glede na abecedo
SINONIMI:
po abecednem redu, po abecedi

Sinonimni citat

abecédno nač. prisl. (ẹ̑) ~ urejen seznam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Ábel -a m, oseb. i. (á; ȃ) |svetopisemska oseba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Ábel1 Ábela samostalnik moškega spola; ime bitja, osebno ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Ábel2 Ábela samostalnik moškega spola; ime bitja, osebno ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abélard -a [abelár -ja] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȃ) |francoski filozof in teolog|
Abelárdev -a -o in Abelárdov -a -o [-ev-] (ȃ; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Ábelov Ábelova Ábelovo pridevnik
ZVEZE: Abelova nagrada, Abelova grupa

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Ábelov -a -o prid. Abelov: Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala KM 1796, 9; I csészt tvoja – szlü'zba Ábelova KAJ 1848, 217

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábelstvo -a s (ā)
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abelski prid. ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábelstvo -a s, pojm. (á; ȃ) poud. ~ žrtev |nedolžnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aberácija -e ž (á)
1. astron. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aberacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aberácija -e ž
fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkovpojmovnik
SINONIMI:
fot. zarisba

Sinonimni citat

aberácija -e ž, pojm. (á) fiz. napaka, odklon: ~ leče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~u
aberdeenski -a -o (ȋ)
Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abesínec abesínca samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abesínec Abesínca samostalnik moškega spola; ime bitja, prebivalsko ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abesínija Abesínije samostalnik ženskega spola; zemljepisno ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abesínka abesínke samostalnik ženskega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abesínka Abesínke samostalnik ženskega spola; ime bitja, prebivalsko ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abesínski -a -o prid. (ȋ)
etiopski: abesinska kultura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abesínski abesínska abesínsko pridevnik
ZVEZE: abesinska vojna

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aberratio ictus -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aberveznik m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopija
abesínski -a -o (ȋ)
Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Abesínčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abesínski -a -o prid.
GLEJ SINONIM: etiopski

Sinonimni citat

Abházijec Abházijca samostalnik moškega spola; ime bitja, prebivalsko ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abházijka Abházijke samostalnik ženskega spola; ime bitja, prebivalsko ime

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abházijski abházijska abházijsko tudi abháški abháška abháško pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Àbiašov -a -o prid. Abijev: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abib sam. m neskl. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abidján -a [džan] m, zem. i. (ȃ); gl. Abidžan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~u
abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abiezer m osebno lastno ime Abiezer: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime Abigajila: Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

..abílen -lna -o prip. obr. (ȋ) adaptabílen, komunikabílen, stabílen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abimelek -lka m osebno lastno ime Abimeleh: krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑)
biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
biol. nanašajoč se na neživo naravo: abiotično okolje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótski -a -o prid. (ȁ-ọ̑biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; biotski in abiotski stres

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiogenéza -e ž
biol. nastanek in razvoj živega iz neživegapojmovnik
SINONIMI:
biol. praploditev

Sinonimni citat

àbiogenéza -e [ijo] ž, pojm. (ȁẹ̑) biol. teorija ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiosfêra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbióta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótičen -čna -o [ijo] (ȁọ́) biol. abiotski
àbiótični -a -o [ijo] (ȁọ́) ~o okolje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótični -a -o prid.
GLEJ SINONIM: abiotski

Sinonimni citat

àbiótični člén okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótični dejávnik okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótični fáktor -ega -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótski -a -o prid.
biol. ki je v zvezi z neživo naravo
SINONIMI:
biol. abiotični
GLEJ ŠE: biotski

Sinonimni citat

àbiótski -a -o [ijo] (ȁọ̑) biol. ~o dogajanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótski člén okólja -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótski dejávnik -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótski fáktor -ega -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótski okóljski dejávnik -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótski strés -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbiótsko onesnáženje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálen -lna -o prid. (ȃ)
geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abiron -a m osebno lastno ime Abiram: kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abisaj -a m osebno lastno ime Abišaj: Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálen -lna -o (ȃ) globinski, globokomorski
abisálni -a -o (ȃ) ~e usedline
abisálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálna cóna -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálna cóna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálna pahljáča -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálna ravnína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálni -a -o prid.
GLEJ ŠE: ravnina

Sinonimni citat

abisálni -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálni ekvivalènt -ega -ênta m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálni járek -ega -rka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálni môrski sedimènt -ega -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálni pás -ega pasú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálni vršáj -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisálno mórje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abisík -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abísni -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abísopelagiál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abituriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abituriêntka tudi abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄knjiž.
absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturientka gimnazije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abituriêntski tudi abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abit. okrajš. abiturient, abiturientka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abituriènt -ênta [ije] m, člov. (ȅ é) ~i klasične gimnazije
abituriêntka -e [ije] ž, člov. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abituriêntski -a -o [ije] (é; ȇ) ~ izlet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Àbiud -a m Abiud: Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5; Zorobábel je poroudo Abiuda KŠ 1771, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Àbjatar -a m Abijatar: za vrejmena Abjatára KŠ 1771, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abjater -ja m osebno lastno ime Abjatar: Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ABK- [abeká] prvi del podr. zlož. (ȃ) |atomsko-biološko-kemičen| ABK-oróžje, ABK-zaščíta

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ABK-zaščíta -e [abeká] ž, pojm. (ȃ-ȋ) voj. |atomsko-biološko-kemična zaščita|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablácija -e ž (á)
1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablácija -e ž
geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjempojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE: odstop

Sinonimni citat

ablácija -e ž, pojm. (á) geol. (odplakovanje, odnašanje)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablácija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablácija -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablácija -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablacíjska moréna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablacíjska oblíka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablacíjska površína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablacíjska razpóka -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablacíjski gradiènt -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablacíjski tíl -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablacíjski volúmen -ega -mna m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablacíjsko léto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablacíjsko obdóbje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablacíjsko obmóčje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablaktácija -e ž (á)
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ablaktácija -e ž, pojm. (á) kmet. cepiti z ~o; ~ mladičev odstavitev, prenehanje dojenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

áblativ -a m (ȃ)
jezikosl. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

áblativen -vna -o (ȃ)
pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Abner -a m osebno lastno ime Abner: Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbnormálen -lna -o prid.(ȁ-ȃ)
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ)
nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abnórmen -mna -o prid. (ọ̑)
1. abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abnormitéta -e ž (ẹ̑)
abnormalnost: čustvene abnormitete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abnórmnost -i ž (ọ̑)
abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbnormálen -lna -o; bolj ~ (ȁȃ) ~ razvoj nenormalen, nepravilen; biti ~ |duševno neuravnovešen; telesno, duševno nerazvit|
àbnormálnost -i ž, pojm. (ȁȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ȁbnormȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abnormalen prid.

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbnormálni -a -o prid.
GLEJ SINONIM: nenavadni, nenormalni
GLEJ ŠE: človek

Sinonimni citat

àbnormálno1 nač. prisl. (ȁȃ) imeti ~ veliko glavo nenormalno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àbnormálno2 povdk. (ȁȃ) nenormalno: ~ je, da se tako izogiba ljudi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abnormalno
àbnormálnost -i ž

Sinonimni citat

ȁbnormȃlnost – glej ȁbnormȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abnórmen -mna -o; bolj ~ (ọ̑) ~a rast nepravilna, nenavadna; poud. ~e težave |zelo velike|
abnórmnost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abnọ̑rmen – glej ȁbnormȃlen

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abnormitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) nepravilnost, nenavadnost: ~ rasti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abnórmni -a -o prid.
GLEJ SINONIM: nenormalni

Sinonimni citat

abnórmnost -i ž

Sinonimni citat

abolícija -e ž (í)
razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
 
pravn. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abolicíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abolicija: abolicijski zakon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abolicioníst -a m (ȋ)
pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abolicionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na abolicioniste ali abolicionizem: abolicionistični navdušenci; abolicionistično gibanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abolicionízem -zma m (ī)
gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abolírati -am dov. in nedov. (ȋ)
razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov
 
gled. abonent reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonêntka tudi abonéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki se vnaprej naroči na kaj; naročnica2abonentka prestižnih revij
 
gled. abonentka je podaljšala abonma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonêntski tudi abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aboníranec -nca m (ȋ)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonmá -ja m (ȃ)
vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
 
gled. premierski abonma; abonma reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonmájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert; abonmajska predstava / abonmajski razpis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aborigin tudi aborídžin -a [prva oblika aborígin in aborídžinm (ȋ)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: pripadnik aboriginov / avstralski aborigin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aboriginski tudi aborídžinski -a -o [prva oblika aboríginski in aborídžinskiprid. (ȋ)
nanašajoč se na aborigine: aboriginska kultura, umetnost; aboriginska skupnost; aboriginska plemena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abortírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. imeti abortus; splaviti1ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abortív -a m (ȋ)
med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abortíven -vna -o prid. (ȋmed.
1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abórtus -a m (ọ̑)
med. prekinitev nosečnosti; splav1imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet. prekinitev brejosti; izvrg, zvrg

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábota -e ž (á)
star. nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

áboten -tna -o prid. (á)
star. nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábotnež -a m (á)
star. aboten človek, neumnež:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábotnica -e ž (á)
star. abotna ženska, neumnica:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábotnik -a m (ástar.
aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábotnost -i ž (á)
star. lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ABÓ -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abolícija -e ž
GLEJ ŠE: razveljavitev

Sinonimni citat

abolícija -e ž, pojm. (í) ~ kazenskega ukrepa razveljavitev, odprava

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abolícija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abolicioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) delovanje ~ov
abolicionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abolicionístičen -čna -o [ijo] (ȋ)
abolicionístični -a -o [ijo] (ȋ) ~o gibanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abolicionízem -zma [ijo] m, pojm. (í) zgod. ameriški ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abolírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abolíranje (ȋ) razveljaviti, odpraviti: kaj ~ ukrep, zakon

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Á-bómba -e ž
GLEJ ŠE: bomba

Sinonimni citat

abominatio [del besed. zveze] ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abominatio desolationis gl. abominatio –, desolationis – ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonènt -ênta m
GLEJ SINONIM: naročnik2

Sinonimni citat

abonènt -ênta m, člov. (ȅ é) predplačnik, naročnik
abonêntka -e ž, člov. (ȇ) predplačnica, naročnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonȅnt – glej abonmȃ

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonènt -ênta m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonêntka -e ž
GLEJ SINONIM: naročnica2

Sinonimni citat

abonêntka -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonêntski -a -o prid.
GLEJ ŠE: koncert, predstava

Sinonimni citat

abonêntski -a -o (é; ȇ) ~ koncert abonmajski koncert; ~o občinstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonêntski sédež -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonêntsko gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aboníran -a -o povdk.
GLEJ SINONIM: naročen

Sinonimni citat

aboníran -a -o (ȋ) biti ~ v gledališču; aboniran na kaj ~ ~ časopis naročen
aboníranost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonȋrati – glej abonmȃ

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonírati se -am se dov. in nedov.
GLEJ SINONIM: naročati se, naročiti se

Sinonimni citat

abonírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; -an -ana; aboníranje (ȋ) ~ ~ v gledališču; abonirati se na kaj ~ ~ ~ časopis naročiti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonmá -ja m
GLEJ ŠE: predstava

Sinonimni citat

abonmá -ja m z -em (ȃ) predplačilo, naročilo: imeti ~; razpisati ~; predstava izven ~a; premierski ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonmȃ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonmá -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonmá in ízven 

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonmájska predstáva -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonmájski -a -o prid.
GLEJ ŠE: koncert, predstava

Sinonimni citat

abonmájski -a -o (ȃ) ~ koncert

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonmájski sédež -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abonmá premiêra -ja -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

àborálen -lna -o (ȁȃ) |oddaljen od ust|
àborálni -a -o (ȁȃ) ~ del prebavil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aborálna površína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aborálni dél -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aborídžin -a m
GLEJ SINONIM: aborigin

Sinonimni citat

aborídžin -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aborígin -a m
prvotni avstralski prebivalec
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: domorodec

Sinonimni citat

aborígin -a m, člov. (ȋ) izobr. domorodec, prvotni prebivalec
aboríginka -e ž, člov. (ȋ) izobr. domorodka, prvotna prebivalka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aborigin -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aboríginka -e ž
GLEJ SINONIM: domorodka

Sinonimni citat

aboríginski -a -o (ȋ) izobr. ~i prebivalci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

aboríginja -e ž
GLEJ SINONIM: domorodka

Sinonimni citat

abortírati -am dov.
GLEJ SINONIM: splaviti1

Sinonimni citat

abortírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; abortíranje (ȋ) splaviti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abortȋrati – glej abọ̑rtus

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abortív -a m
med. sredstvo za prekinitev nosečnostipojmovnik
SINONIMI:
med. abortivno sredstvo, med. splavilo

Sinonimni citat

abortív -a m, snov. (ȋ) splavilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abortív -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abortíven -vna -o (ȋ)
abortívni -a -o (ȋ) ~o sredstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abortívni -a -o prid.
GLEJ ŠE: abortiv

Sinonimni citat

abórtus -a m
GLEJ SINONIM: splav
GLEJ ŠE: splaviti1

Sinonimni citat

abórtus -a m (ọ̑) splav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abọ̑rtus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abortus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábota -e ž
GLEJ SINONIM: neumnost1

Sinonimni citat

ábota -e ž, pojm. (á) star. nespamet, neumnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábota -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

áboten -tna -o prid.
GLEJ SINONIM: neumen1

Sinonimni citat

áboten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) star. nespameten, neumen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

áboten – glej ábota

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábotnež -a m
GLEJ SINONIM: neumen1, neumnež

Sinonimni citat

ábotnež – glej ábota

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábotnež, m. ein alberner Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábotnica, f. ein albernes Weib.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábotnik -a m
GLEJ SINONIM: neumen1, neumnež

Sinonimni citat

ábotnik – glej ábota

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábotnik, m. ein alberner Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábotno prisl.
GLEJ SINONIM: neumno

Sinonimni citat

ábotnost -i ž
GLEJ SINONIM: neumnost1

Sinonimni citat

ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ab ôvo nač. prisl. zv. (ȏ) lat. cit. prav od začetka, na dolgo in široko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ABP-proteín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábraham in Ábraham -a m (ȃekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; darilo za abrahama / glasbeni, rokometni abraham / srečati abrahama dočakati, doživeti petdeseti rojstni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola; ime bitja, osebno ime
ZVEZE: srečati Abrahama/abrahama

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábrahamka -e ž (ȃekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki; mladostna abrahamka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Ábrahamov -a -o prid. (ȃ)
rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
 
ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik
ZVEZE: Abrahamov/abrahamov sin, Abrahamova/abrahamova hči, Abrahamovo/abrahamovo naročje, Abrahamova/abrahamova leta

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ETIMOLOGIJA: abraham
ábrahamovec -vca m (ȃekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: voščiti abrahamovcu; srečanje abrahamovcev; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ETIMOLOGIJA: abraham
ábrahamovka -e ž (ȃekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: čeprav je že abrahamovka, naj bi nastopila na olimpijskih igrah; mladostna, živahna abrahamovka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abrakadábra -e ž (ȃ)
nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abrazíja -e ž (ȋ)
1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abrazíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abrazív -a m (ȋ)
metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abreviatúra -e ž (ȗ)
okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
 
biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; glasb. ustaljen znak za skrajšan notni zapis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

abrúpten -tna -o prid. (ȗ)
knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

ABS -- in -a [abẹès in abeès -êsam (ȅ ȇavt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: serijski ABS; štirikolesni pogon z ABS-om; prvi del zloženk: ABS-sistem; ABS-volan; ABS-zavore

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 4. 2020.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 585895 zadetkov.