*morati nedov.F9, debeo serviremorem ſlushiti; decumanus agernyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportetje potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -umkateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumaticaorgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -umkateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardovaṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempusraven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -umṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a mF2, elementumtudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareuskateri otroke vuzhy, a, b, c

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

à3 cit. predl. z abl. iz, od: taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a1 sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a2 sam. ♦ P: 3 (TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a3 [ime črke] sam. ♦ P: 3 (TA 1566, KB 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a4 črka ♦ P: 11 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a5 glas ♦ P: 6 (TA 1550, TA 1555, TA 1566, KB 1566, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a6 vez. ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a7 čl. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a8 končnica ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aamoriterski gl. amoriterski ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aar [rabelj] sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aaronski gl. aronski ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ab cit. predl. z abl. od, iz: Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ab zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ab. cit. krajšava opat: Rupertus Ab. im. ed. perloshij (I/1, 111) → abb.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ába m neskl. oče: kricsécsega Abba KŠ 1754, 154; Abba, Ocsa KŠ 1771, 148

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abačica sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abager -a m osebno lastno ime Abgar: V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ábarat, m., pogl. aborat.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abarat mabrótonum, -nitrava preſliza, ẛa pomivanîe, abarat

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ábas -a m opat: Asztrika Szvéto-martinszkoga Abbasa odprávi k-rimszkomi Pápi Szilvesztri KOJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abas m opat: kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abat m opat: poterdi Rupertus Abbat im. ed. (V, 275) → ab., → abas, → apat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abat sam. m ♦ P: 2 (DB 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abb. cit. krajšava opat: Rupertus Abb. im. ed. pravi (I/1, 112) Krajšava stoji za clat. abbās ‛opat’; → abas, → ab.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abba sam. m aram. ♦ P: 13 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abc -a [abecé] m abeceda: Trí papíre szem z-abcôv Precsteo KAJ 1870, 23

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abdija m osebno lastno ime Abdija: Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abec sam. m ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abece1 sam. s ♦ P: 1 (TA 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abece2 sam. ♦ P: 2 (TL 1561, TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecę̑da, f. das ABC, das Alphabet, Mur., Cig., Jan., Vod., nk., po abecedi, in alphabetischer Ordnung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecę̑dar, -rja, m. 1) der Abcschüler, Cig.; — 2) abecedár = abecednik 1), ogr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecedar mabecedariusabecedár

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecedaria [rod. ed.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TC 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecedaria [rod. ed. itd.] gl. abecedarium ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecę̑darica, f. die Abcschülerin, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecedárium -a m abecednik: Abecedarium Szlowenszko ABC 1725, Ala

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecedarium sam. m ♦ P: 3 (TA 1555, TC 1555, TA 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecę̑dej, m. = abecedar 1), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecę̑dən, -dna, adj. das ABC betreffend, ABC-, Mur., Cig., Jan.; abecedna knjižica, Danj.; abecedna vojska, der ABCkrieg, nk.; po abecednem redu, in alphabetischer Ordnung, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecę̑dnica, f. 1) die ABCtafel, Cig., Jan.; — das ABCbuch, Cig.; — 2) = abecedarica, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecę̑dnik, m. 1) das ABCbuch, Cig., Ravn., Met., nk.; — 2) = abecedar, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abecéski -a -o prid. abeceden, abecedarski: Vucsiteo zvün réda v-Ábéczéſzki knigaj SIZ 1807, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ábəł, -bla, m. der Brand bei Wunden, C.; — abel ("abu"), abel, abel! če si v glavi, pojdi v mozeg! abel, abel, abel! če si v mozgu, pojdi v kost! itd. (tako se zagovarja protin na Goriškem), SlN.; prim. bav. afel, gegen Berührungen besonders empfindliche Stelle der Haut, avstr.-nem. Entzündung an einem äußerlichen Theile des Körpers; — prim. obel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ábel -a tudi Ábeo -ela m Abel: Abel ABC 1725, A3a; Kajn Ábela KŠ 1754, 55; Prikázao je Bougi i Abeo dári KM 1796, 8; pravicsen Ábeo KM 1796, 8; záto ſzo Ábela dári bili prijétni Bougi KM 1796, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ábelov -a -o prid. Abelov: Ábelova krv je za zadomescsávanye kricsala KM 1796, 9; I csészt tvoja – szlü'zba Ábelova KAJ 1848, 217

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abelski prid. ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Àbiašov -a -o prid. Abijev: zréda Abiáſovoga KŠ 1771, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abib sam. m neskl. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abiezer m osebno lastno ime Abiezer: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime Abigajila: Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abimelek -lka m osebno lastno ime Abimeleh: krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abiron -a m osebno lastno ime Abiram: kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abisaj -a m osebno lastno ime Abišaj: Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Àbiud -a m Abiud: Abiud je pa poroudo Eliákima KŠ 1771, 5; Zorobábel je poroudo Abiuda KŠ 1771, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Àbjatar -a m Abijatar: za vrejmena Abjatára KŠ 1771, 108

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abjater -ja m osebno lastno ime Abjatar: Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abner -a m osebno lastno ime Abner: Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abominatio [del besed. zveze] ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abominatio desolationis gl. abominatio –, desolationis – ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abortus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ábotnež, m. ein alberner Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ábotnica, f. ein albernes Weib.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ábotnik, m. ein alberner Mensch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ábrahamov -a -o prid. Abrahamov: Boug Abrahámov KŠ 1771, 141; Abrahámovo ſzemen ſzmo KŠ 1754, 293; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.-C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abranek mcorustudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah: tudi ena mera 30. zhetertink vẛame, 3.Reg:4

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ábranka, f. = abranek 1), Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abromek mnucamentum, -tizoffilzi, ali abromki na oréhovim driveſſi, ali leiſhnikovim

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abronek mF2, pappus, -piabronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati; tannusabronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ábrotica, f. = aborat, Cig., Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolacija sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolacja gl. absolacija ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Absolonov -a prid. Absalomov: samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolucia gl. absolucija ♦ P: 9 (TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DC 1580, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolucija sam. ž ♦ P: 11 (TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DC 1580, DB 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolucijona sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolūtən, -tna, adj. absolut; — prim. samonaseben, samoobseben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolutia gl. absolucija ♦ P: 6 (TAr 1562, TO 1564, DC 1580, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolutio sam. ž lat. ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolutioni [daj. ed.] gl. absolucijona ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolviran del. ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo: nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

absolvirati glag. dvovid. ♦ P: 7 (TT 1557, TAr 1562, TO 1564, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abstrākcija, f. die Abstraction, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. odmišljaj, odmišljanje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abstrāktən, -tna, adj. abstract, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Àbšalom -a m Absolon: gda je bê'zao pred Absalomom TA 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Àbšolonov -a -o prid. Absolonov: Ábsolonova lepota KM 1783, 97

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abtašica sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abtoh minvolucreeniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime Abulanarij: Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abulensis m osebno lastno ime Avilski: Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Abundij -a m osebno lastno ime Abundij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abuon gl. abvon itd. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abuuku gl. abuvko itd. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abuvko sam. s kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abuvski prid. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abvon sam. ž kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

abvonov prid. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

accidenciae [mn.] gl. akcidencija ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

accidens sam. m lat. ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

acervus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àče, conj. = ako, C., kajk.-Valj. (Vest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃčəc, -čca, m. dem. ak, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ad gl. od ♦ P: 2 (TT 1557, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àda, conj. also, nun, (tudi: adà, adȃ), Habd., kajk.-Valj. (Kres VI. 342.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Adalbert -a m osebno lastno ime Adalbert: de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ádam -a m Adam: ocza naſſega Ádama TF 1715, 19; ſztári Ádam TF 1715, 33; je ſzlü'zo Ádam KŠ 1754, 9b; Ádami i Ejvi KŠ 1771, 440

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Adam -a m osebno lastno ime Adam: Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adamant sam. m ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adamaski prid. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adȃmica, f. = Adamov krhelj, der Adamsapfel, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ádamov -a -o prid. Adamov: Ádamovo dejte, doszta de ti ſztrahá KM 1783, 284; Ádamovo dejte vszáko more mrejti KOJ 1845, 131; vſzega Ádamovoga pokolejnya KŠ 1754, 114; Od Ádamovoga ſziná KM 1796, 9; Po Ádamovom ſzpadáji KŠ 1754, 251; Od Ádamovi drügi Oſztánkov KM 1796, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Adamov -a prid. Adamov: Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adar sam. m neskl. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aden gl. eden ♦ P: 2 (TC 1550, MTh 1603-kor.)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adēnd, m. der Addend, Cel. (Ar.); — prim. seštevanec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adiaforijski prid. ♦ P: 1 (ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adiaforist sam. m ♦ P: 1 (ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adini gl. edini ♦ P: 1 (*P 1563)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ádjektivum -a m adjektiv: kak i v-táksi adjectivumai, steri szo KOJ 1833, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adjūnkt, m. der Adjunct; — prim. pristav.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adjutānt, m. der Adjutant; — prim. pribočnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adjutórium -a m adjutorium: Nedelni Adjutorium BKM 1789, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adler prim. odler 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

administrācija, f. die Administration, Cig., Jan., nk.; — prim. uprava, upravništvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

administratīvən, -vna, adj. administrativ, nk.; — prim. upraven.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

admirālski, adj. Admirals-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Adolfus m osebno lastno ime Adolf: kakor je shivel Adolphus im. ed. duhouni ſyn S. Francisca (I/1, 188) ǀ Adolphus Appat im. ed. veni Kambri sapert po nozhi je bil sgorel (IV, 402)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adomáš -a m pitje po delu, napitnica: Kíkoli bode pio z-etoga ádomása SIZ 1807, 6; kíkoli dvá pinta ádomássa ſzmej ſzpiti SIZ 1807, 18; ádomás etak naj gori nakloni SIZ 1807, 5; prineſzli ſzmo dvá pinta na ádomás SIZ 1807, 5; Boug dáj vnogo táksi ádomásov piti SIZ 1807, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Adonid -a m osebno lastno ime Adonis: neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu maliKu Adonidu daj. ed., tu je tej nezhisti lubesni ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida tož. ed., Boga te lubesni ǀ Ti ledih sò molili boga adonida tož. ed. Adónis, gr. Ἄδονις, ljubljenec Afrodite

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Adonija: trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adplicatio sam. ž lat. ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adplicirati glag. dvovid. ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adpuščen gl. odpuščen ♦ P: 1 (*P 1563)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ádra, f. der Fetzen, Z.; — ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora; prim. nem. Hader.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adramitiski prid. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adramittiski gl. adramitiski ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adráš, m. die Stecheiche (quercus ilex), Medv. (Rok.); — prim. črnika.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adrēsa, f. die Adresse; — prim. nadpis.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.-Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Adriánci -nec m mn. Adrianci, kraj v Prekmurju: Adriánci (od Sz. Adriana Mántrnika tak ozváni) KOJ 1845, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adrianitiski prid. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adriánski -a -o prid. jadranski: na Adriánſzkom mourji KŠ 1771, 425

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adriatiski prid. ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Adriatisku morje gl. adriatiski, morje ♦ P: 2 (TT 1557, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ádrica, f. dem. adra; ein weißes Kopftuch, Poh.-Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adrȋja, f. = ardrija, Gor.-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adrija [ardrija] sam. ž ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Adrikomus m osebno lastno ime Adrihomij: AdZevsiricomus im. ed. odovory (II, 477) Krístjan Adrihómij, srlat. Christianus Adrichomius (umrl 1533–85), niz. pisec, avtor dela Theatrum terrae sanctae

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.-M., Lašče; — prim. jadro, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

adȗt, m. 1) der Trumpf im Kartenspiel; — 2) navihan človek, Kr.; — iz fr. atout.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ádvenski tudi ádventski -a -o prid. adventen: na IV. Advenſzko Nedelo KŠ 1771, 599; Ádvenſzka Peſzen KM 1783, 229; Advenszki hymnuske BKM 1789, 1; Advenszke peszmi BKM 1789, 6; Adventszke peszmi BRM 1823, 1, V; Adventszke peszmi KAJ 1848, V

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

advènt, -vę́nta, m. der Advent, die Adventzeit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

advent madventus, -usprihod, prihudnîa, advent pred Boshizhom

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

advent -a m advent: ta S. Aduent tož. ed. bodo miſlili na noue guante ǀ ſe ſo poſtili cel advent tož. ed. ǀ V' Adventi mest. ed. yh opomina ǀ NA PERVO NEDELO V' ADVENTV mest. ed. ← srlat. adventus (Christi) ‛(Kristusov) prihod’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

advent sam. m ♦ P: 10 (TR 1558, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

advę́ntən, -tna, adj. Advent-; adventna nedelja, der Adventsonntag.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

advokȃt, m. der Advocat; — prim. odvetnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

advokátiti, -im, vb. impf. die Advocatur betreiben: veselo bomo advokatili, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

advokȃtski, adj. Advocaten-; advokatska zbornica, die Advocatenkammer; — prim. odvetniški.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

advokatūra, f. die Advocatur; — prim. odvetništvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ae dvoglasnik ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aegiptov gl. egiptov ♦ P: 1 (TC 1550)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aer sam. m ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aerodināmičən, -čna, adj. aerodynamisch, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aerodināmika, f. dinamika zraka, die Aerodynamik, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Aétius -a m Aetij: junácski Aetius nyemi zoucsi sztáne KOJ 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

afēkt, m. močno čuvstvo, navdanje, der Affect; željni, jezni, aktivni, pasivni afekti, Lampe (D.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

afekt sam. m ♦ P: 1 (TkM 1579)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

afektācija, f. die Affectation (stil.), Cig. (T.); — prim. pačenje, prenavljanje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

afinic gl. afinjec 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

afinski prid. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

afinja žF4, resimus, -a, -umklukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena Affina; ſimia, -aeena affina; ſimius, -ÿene affine moṡhyz; ſphinx, -gis, vel ſphingosene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

afinja -e ž opica: ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

afinja sam. ž ♦ P: 5 (TO 1564, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

afinjec mſimiolus, -lien affiniz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aforīstičən, -čna, adj. aphoristisch, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aforīzəm, -zma, m. der Aphorismus, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Áfrika -e ž Afrika: v Afriko odplavali KŠ 1771, A6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Afrika -e ž zemljepisno lastno ime Afrika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Afrikanar -ja m prebivalsko lastno ime Afričan: po tem Kir je bil Afrikanerij tož. mn. premagal (I/2, 67) → Afrika

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

afrikánski -a -o prid. afriški: živé po püščavaj afrikanski AI 1878, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Afrikanski -ega prid. osebno lastno ime Afriški: berem od Scipiona Affrikanskiga rod. ed. m (I/1, 190) → Scipio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

afriski prid. ♦ P: 1 (TL 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Afrodizija -e ž osebno lastno ime Afrodizija: Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo v' hisho ene shleht loterze Afrodiſia im. ed. imenovane ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa Afrodiſia im. ed. ǀ ſe oberne k' Afrodisy daj. ed. (III, 160 s.) Afrodízija, neka priležnica v Catanii

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aftelj sam. m ♦ P: 1 (DB 1584-Reg2)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aga sam. m ♦ P: 1 (TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

agab sam. ž ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agag -a m osebno lastno ime Agag: Samuel ſe je bil reſerdil zhes Saurashnika boshiga Krajla Agaga tož. ed. (V, 401) Agág, amalečanski kralj (SP 4 Mz 24,7, 1 Sam 15,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agamemnon m osebno lastno ime Agamemnon: Silnu tudi ſo bily bogati Paulus Emilius … Agamemnon im. ed. (II, 411) Verjetno je mišljen Agamémnon, gr. Ἀγαμέμνων, mikenski kralj, glavni poveljnik Grkov v trojanski vojni.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Aganipe zemljepisno lastno ime Aganipa: Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe im. ed. imenovanj (III, 27) Aganípa, gr. Ἀγανίππη, studenec pesniškega navdiha ob vznožju Helikona, imenovan po istoimenski muzi. Janez Svetokriški ga zmotno locira pod Parnas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agape ž osebno lastno ime Agapa: Ta greshna shena Agape im. ed. v'Fransko deshelo je bila perpelala Elipidiuſa de taiſti folk bi ſapelal (V, 67) Verjetno je mišljena Agápa, žena in privrženka heretika Prisciliana; → Priscilianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agapita -e ž osebno lastno ime Agapita: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kmeteze S. Agapito tož. ed. (II, 194 s.) Dostopna literatura ne navaja nobene svetnice s tem imenom in nobene zavetnice kmetic s podobnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agapitus m osebno lastno ime Agapet: Sakaj Agapitus im. ed. Diaconus pravi ǀ Ali poshlushajte kaj pravi Agapitus im. ed. Diaconus ǀ Inu sklene Agapitus im. ed. ǀ kakor ozhitnu pravi Agapitus im. ed. Dianconus Agapét, diakon v cerkvi sv. Sofije v Carigradu (5.–6. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ágar ž neskl. Hagara: ſtera je Agar KŠ 1771, 566

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Hagara: Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agarenar -ja m prebivalsko lastno ime Agarjan: Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba: Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rajshali Agarenary im. mn., kateri ſo bily Ajdje (I/1, 182) Agarján, stcslovan. agarěninъ, lat. Agarenus ← gr. ἀγαρηνός, naziv za muslimana, Turka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

agāt, m. = ahat, Mur., Cig., Jan.; trdnjavski a., der Festungsachat, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agata -e ž osebno lastno ime Agata: Is klejsh ſe spoſna S. Agatha im. ed. ǀ Na dan S. Agathe rod. ed. Divize ǀ ſo bily prishli ſnubit ſveto Agatho tož. ed. Sv. Agata, devica, mučena v Catanii med 249 in 251

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

agāva, f. die Agave, Cig.; amerikanska a., die hundertjährige Agave (agave americana), Tuš. (R.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

1. ága, f. = živ plot, SlGor.-C.; — iz nem. Hag.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

2. ȃga, m. der Aga, (tur. = gospodar).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ageas m osebno lastno ime Na letu pride Aggæas im. ed. Prerok od Boga poslan (IV, 218) → Ageus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ageda ž zemljepisno lastno ime Agueda: V'tem lejti, 583 Gomocarius Capitan v'tem meſti Ageda im. ed. je bil eno zerkouno nyvo vſel (II, 542) Águeda, mesto na Portugalskem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agéjta -e ž Agata: Sz. Agejtha KM 1783, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agelius m osebno lastno ime Agelij: Pravi P: Agellius im. ed. (I/1, 226) ǀ Polj. Agellius im. ed. pravi, de G. Bug Angelom nej perpustil ſerce sturiti (I/2, 120) ǀ Kateru je dobru premislil, inu samerkal S. Agellius im. ed., rekozh (IV, 271) Agélij (umrl 1608), jezuit, razlagalec Svetega pisma

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

agenda sam. ž ♦ P: 3 (TC 1575, DAg 1585, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

agēnt, m. der Agent; — prim. opravnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ageslaus m osebno lastno ime Agezilaj: Tudi Ageslaus im. ed. Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie perpravit (III, 165) Ageziláj, gr. Ἀγησίλαος, špartanski kralj (444–357 pr. Kr.), zmagoviti vodja prvega gr. pohoda proti Perzijcem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ageus -a/-eja m osebno lastno ime Agej: Inu raunu te miſli je bil Agæus im. ed. Prerok ǀ Ob zhaſſu Preroka Aggeuſa rod. ed. je bila vſtala ena velika lakota ǀ skuſi Aggea tož. ed. Preroka ym povej Agêj, lat. V Aggaeus, prerok (SP Ag 1,1); → Ageas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agilulf -a m osebno lastno ime Agilolf: Ta tryetia je bila Theodolinda, katera ſvojga Krajla Agilulfa tož. ed., inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Ágilolf, praoče Agilolfingov, po njem imenovanega najstarejšega bavarskega vojvodskega rodu, ki je vladal do 788, ko je oblast prevzel Karel Veliki.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agleas ž osebno lastno ime Agleja: S. Aleſſ je bil v' Rimi rojen, njegovimu Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus, Gospej Matteri pak Aglaes im. ed. (III, 360) ǀ Moje ime je Alexius, moj ozha je Euphemianus, moja Matti Aglaes im. ed. (III, 371) Aglêja, mati sv. Aleša

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃgnəc, -gnəca, m. = jagnje, ogr.-C., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ágnec -a m jagnje: ino Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; i pripravili ſzo te ágnecz vüzenſzki KŠ 1771, 88; gda bi ágnecza vüzenſzkoga klali KŠ 1771, 146; ágnyeczi KM 1796, 61; Zaká jôcses, máli ágnec KAJ 1870, 101; pren. ti ſzi on Agnecz Bosi, ki odimles toga ſzveita grehe SM 1747, 59; Ar te Agnecz, ſteri je naſzreidi SM 1747, 31; vnebéſza Na gostüvanye Ágnecza KŠ 1754, 259; od Ágnecza Kriſztusa KŠ 1754, 123; zvajoucsi Kriſztusa za ágnecza KŠ 1771, 762; Ágnyecz Bo'si, ki odjímles KM 1783, 10; Kriſztus ágnecz Bo'zi BKM 1789, 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

agnec sam. m ♦ P: 2 (DB 1584-Reg3, MD 1592-hrv.)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ágnecov -a -o prid. jagnjetov: obejlili ſzo gvant ſzvoj vu Ágneczvoj krvi KŠ 1771, 780; pren. bodete popejvali Moj'zesovo i Ágneczovo peſzen BKM 1789, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ágnečec -a m jagenjček: Ágnecsec KAJ 1870, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agnes nepreg. ž osebno lastno ime Agnes, Neža: Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ágneš ž neskl. Neža: Sz. Agnes KM 1783, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ágnje, n. = jagnje, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agostinus m osebno lastno ime Avguštin: S. Agoſtinus im. ed. pravi (I/1, 202) ← it. Agostino; → Agustinus, → Avgustin(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

agoštánski -a -o prid. avgsburški: nikaj neznajoucsi od Agosztanszke vere KOJ (1914), 133

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ágošton -a m Avguštin: Ágoſton Doctor KŠ 1754, 65; Ágoſton Doktor KŠ 1771, 725; Szvéti Ágoſton KM 1783, 94

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agrigencius m osebno lastno ime Agrigentski: Gregor Agrigentius im. ed. s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal (II, 200) Ni jasno, kdo s priimkom po siciljanski pokrajini Agrigento je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agrikolaus -a m osebno lastno ime Agrikolaj: Agricolaus im. ed. neusmilenishi rata (III, 153) ǀ ſo tekli Agricolauſu daj. ed. pravit (III, 149) ǀ je bil poslal Agricolausa tož. ed. v' letu meſtu ſebaſte de bi vſe karshenike pomuril (III, 147) Agrikoláj, lat. Agricolaus (3.–4. stol.), cesarski namestnik v Armeniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agripa -a m osebno lastno ime Agripa: inu gdu nevej de Herodesh Agripa im. ed. je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ Iudouski krajl Agrippa im. ed. ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ ſim bral od agrippa rod. ed., kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia ǀ Menenia kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa rod. ed. milu ſe ie iokol 1. → Herodež 1. 2. Agrípa, služabnik rimskega gospoda → Menenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

agštajn mF3, electrum, -triagſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeiſhana, meſſing. Eze:l; gagates, -tisen zherni agſtain, ali ták kamen; langurium, -ÿagſtain, en ṡhlahtni kamen; prim. akštajn 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

agštajn sam. m ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

agštanj gl. agštajn ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Águstič -a m Agustič, prekmurski pisatelj: Agustich Imre AI 1875, AIN 1876, l; Agustich Imre AI 1878, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Agustinus m osebno lastno ime Avguštin: samerkajo kaj pravi S. Aguſtinus im. ed. (I/2, 92) ǀ S. Aguſtinus im. ed. pravi, de je dopelt gori vſtajane, namrezh te dushe, inu tiga teleſsa (II, 575) → Agostinus, → Avgustin(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àh, interj. ah!prim. oh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àh medm. ah: Ino ah kako jáko krouto TF 1715, 7; Ah ti Goſzpodne ABC 1725, A8a; Ah ſzteim SM 1747, 72; Ah kak hitro KŠ 1754, 242; Ah! ka nám je ſztebom KŠ 1771, 177; Ah kak ti morem KM 1783, 6; Ah! – te bi nam i blá'zensztva 'zelênye Szopilo KAJ 1848, 7; Ah da bi sze ti neverni v grob zmetali TA 1848, 8; Ah! – csi vucsitel tô vára KAJ 1870

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ah medm.F5, vah, ah, deridentis. Math:27.v.90. Et gaudentis. Isa:44.v.16; ehenah, avbe! hehen, interiectio dolentisach; utinamah de bi, Búghotel; utinam deus daretah de bi Búg dal

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ah medm. ah: Ah moj dobrutlivi, inu vſmileni G: Bug ǀ ah kadar letu bi ona svedla, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ Ahli koku bi bilu ſa nasho lepo, inu shlahtno dusho ǀ Ak prevelika hudobnost vasha

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ah medm. ♦ P: 16 (TT 1557, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahà, interj. tako vzklikujemo z zadovoljstvom, kadar kaj razumemo, spoznamo, najdemo, ah! aha, tako je! aha, ali sem te zalezel!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aha medm. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahab -a m osebno lastno ime Ahab: Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahačȗra, f. neka hruška, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àhah medm. ahaha: i právijo: ahah, ahah TA 1848, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahaínski -a -o prid. ahajski: Ár ſze je dopadnolo Maczedonſzkim i Achainſzkim KŠ 1771, 483

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahája -e ž Ahaja: Gda bi pa Galion nameſztnik bio v-Acháii KŠ 1771, 398; je potom z-Achaje Conſtantinus zapovedao prineſzti KŠ 1771, 159

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahaja -e ž zemljepisno lastno ime Ahaja: kakor nam samorio ſprizhat Scithia, Europa, Thracia, inu Achaia im. ed. (III, 591) ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau s'ſabo Rimsku Meſtu, kateru s' ſvojo pridigo k' pravi veri je perpravil. Sveti Paulus veliku Meſt, inu deshel. Sveti Andri Achaio tož. ed. (IV, 70) Ahája, gr. Ἀχαία, pokrajina na severnem delu Peloponeza ob Korintskem zalivu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahajoski prid. ♦ P: 1 (TL 1561)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahajski prid. ♦ P: 3 (TL 1561, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahan -a m osebno lastno ime Ahan: Ti, ti ta tatinski Achan im. ed., kateri kar moresh ukradesh ǀ tatinski kakor Achan im. ed. ǀ ta je bil en tat, kakor Ackan im. ed. ǀ od tiga folsh Preroka Balama: od Achana rod. ed. Ahán, Karmijev sin, ki je ukradel predmete zakletve in bil zato skupaj s svojo družino in živino kamenjan (SP Joz 7,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

áhanje, n. das Aechzen, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahar [rabelj] sam. m ♦ P: 2 (TT 1557, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahȃt, m. der Achat, Dalm., Jap., nk.; grozdasti a., der Traubenachat, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahat sam. m ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

áhati, -am, vb. impf. ächzen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Aház -a m Ahaz: je poroudo Acháza KŠ 1771, 5; je pá gucsao Goſzpoud Acházi KŠ 1771, 816

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahaz m osebno lastno ime Ahaz: Krajl Achaz im. ed., od Kateriga stoij piſsanu (I/2, 47) ǀ sakaj bi bili huishi kakor Achaz im. ed., od kateriga Svetu piſſmu pravi (IV, 191) Aház, izraelski kralj, sin kralja Jotama (SP 2 Kr 15,38, Mt 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahed gl. ahet ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahet sam. m ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahias -ja m osebno lastno ime Ahija: Ahias im. ed. ij grè napruti rekoz ǀ nej hotela de bi njo Ahas im. ed. posnal gdu je ona ǀ gre Preroka Ahia tož. ed. vuprashat ali nje bolni ſijn bode osdravil (I/2, 63) Ahíja, lat. V Ahias, hebr. Ahijjáhu, prerok iz Šila (SP 1 Kr 11,29)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahiles -a m osebno lastno ime Ahil: Achilles im. ed. Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem oblezhe ǀ de bi glavo imèli s'shelesa … ſerze kakor Akilles im. ed. ǀ ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa rod. ed. ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa rod. ed. ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou Ahíl, gr. Ἀχιλλεύς, lat. Achilles, mirmidonski kralj, gr. junak pred Trojo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahím -a m Ahim: Achim je pa poroudo KŠ 1771, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahimaas -a m osebno lastno ime Ahimaac: Achimaas im. ed., kadar je bil posdravil Davida (II, 527) Ahimáac, lat. V Achimaas, Cadokov sin (SP 1 Sam 14,50)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahimeleh m osebno lastno ime Ahimeleh: Veſselil ſe je Ahimelech im. ed., inu je djal, leta je taista sveta misa, na Katero bo postaulen ta shegnan Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa ſijnu Bosſijga (I/2, 84) Ahiméleh, lat. V Achimelech, duhovniku v Nobu, ki ga je dal Savel usmrtiti (SP 1 Sam 21,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahin m osebno lastno ime Ahim: de ſi lih ſo bilij veliki priatelij Boshij, kakor rekozh Abraham, Iſaak, Iacob … Ahin im. ed. (II, 49) Ahín, eden Jožefovih prednikov: Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu Zerubabél, Zerubabélu Abihúd, Abihúdu Eljakím, Eljakímu Azór, Azórju Cadók, Cadóku Ahím, Ahímu Eliúd, Eliúdu Eleazar, Eleazarju Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus (SP Mt 1,12–16).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahior m osebno lastno ime Ahior: Letu ie skuſil Achior im. ed., ſakaj ie reſnizo Holofernuſu govuril, ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu ſveſat (II, 398) Ahiór, poveljnik vseh Amonovih sinov, ki je Holofernu svetoval, naj ne napade Izraelcev, ta pa ga je dal zvezati in odpeljati k Izraelcem (SP Jdt 5,5).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahker mF5, menianum, -nien ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6; pergulaen ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; podium, -ÿena loupa, ali ahker pred hiſho; protecta, vel Projectaperſtreiſhki, ali ahkerji per hiſhah; ſpeculaenu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali ahker

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahker sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahkerec mprojecta, -orumahkerzi, vun iṡ ſtreihe porinîeni, ali ganki per hiſhah

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahkerec sam. m ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃhla, f. die Hechel, Z.; nav. pl. ahle, Gor.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahla sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahlȃnčən, -čna, adj. aus gehecheltem Spinnhaar: ahlančno platno, Dol.-Levst. (Rok.), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahlȃnəc, -nca, m. gehecheltes Spinnhaar, Dol.-Levst. (Rok.); — prim. ahlati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahláti, -ȃm, vb. impf. hecheln, Cig.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ahor ž zemljepisno lastno ime Ahor: S. Hieronymus je dial, de Achor im. ed. je bila taiſta dolina, v' kateri G. Bug je bil sapovedal s' kameinam poſſuti, inu umorit Achana, kateri zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga Meſta Hiericho; inu de Achor im. ed. hozhe rezhi, smeshnaua, shraj, inu ropotaine (V, 560) Ahór, lat. V Achor, dolina (SP Joz 7,24), danes Vadi el Kelt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahromātičən, -čna, adj. brezbarven, achromatisch, Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahtanje sinspectiopomerkanîe, ogledanîe, ahtanîe, pergledanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahtati nedov.F3, attendereahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; observabilis, -lena kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; subnotarepomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; prim. neahtati 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahtati glag. nedov. ♦ P: 5 (*P 1563, KPo 1567, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahtati se nedov.F2, floccifaceremalu ſhtimati, ali malu ſe ahtati ene rizhy; postferreſe ne ahtati; prim. neahtati se 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ahtenga žF6, conspicariahtengo iméti; evigilatus, -a, -umgori ṡbuden, kateri dobru ahtengo da na ſvoje rizhy; inconsiderans, -tisnepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy ahtenge ne da; intueripogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; invigilarevahtati, merkati, ahtengo dati; respectus, -usſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe, ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ai dvoglasnik ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ain [ime hebr. soglasnika] sam. m hebr. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ainemmer gl. ajnemer ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃj, interj. 1) ei, C.; wohlan: aj, izkaži drugako svoje bogastvo, Krelj; — 2) = joj: aj meni, Boh.; = oj: Aj ti moj zeleni vrtec, Npes.-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àj medm. ah: Aj tak bojdi KŠ 1754, 262; Aj Jôžek BJ 1886, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aj medm.F3, eugeai; euge ſerve boneai ti dober hlapez; hemzhudu, ai

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aj medm. aj: Ai sakai moj Bug ti ſi njega v'tulikajn shtauti, inu podob preobernil (I/2, 23)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aj1 dvoglasnik ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aj2 medm. ♦ P: 7 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àja medm. ne, nikakor: Jeli nevernoſzt nyihova Bo'zo vernoſzt na nikoj ſzprávi? Aja KŠ 1771, 452; Oſztánemo vgrejhi? Aja KŠ 1771, 458

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ajaks m osebno lastno ime Ajant: ſim bral de na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis cit. rod. ed. ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v' podobi Shenski, tu je pravizo, miloſt, modruſt, pohleunoſt, poterpeshlivoſt, &c. (III, 423) Ajánt, lat. Aiax, -acis, gr. Αἴας, gr. junak pred Trojo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjati, -am, vb. impf. im Bette liegen, schlafen (v otročjem govoru); Ajaj, ajaj sinek zlati, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájati -am nedov. ajati, spančkati: Aj-ja. -Sto aj-ja? .. ajjaj ajjaj dejte moje KOJ 1845, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajbež mhibiscus, -ci, vel hibiscumtá veliki divji ſliṡ, ſicer aibeṡh imenován

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajca [verjetno im. mn.] gl. ajce ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajce sam. s kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjčkati, -am, vb. impf. dem. ajati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àjd, ájda, m. der Heide; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajd1 mF2, gentesAidje: tudi eniga rodá; gentilisAid, Aidjoṡki

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajd2 mF5, marsen pild, katerigo ſo ty Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali; minerva, -aeena boginîa per Aidjih s'imenom Pallas; nebridesena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; paganus infidelisen Aidt, nevernik, pogán; proselytusen Aid, kateri je Jud poſtal. Tob:1

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajd -a m ajd, pogan: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajd1 [pogan] sam. m ♦ P: 35 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajd2 [ajda] sam. m/ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; prim. nem. der Heiden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajda žpanicum, -ciaida: en nagel ſtráh pres urṡhoha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajda -e ž ajda: poshlem slano de sad, inu ajdo tož. ed. vſame (IV, 215) ǀ Pride slana vam pomorj aido tož. ed. (V, 332) ← star. nem. Heiden, srvnem. heiden ‛ajda’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdena gl. ajdenja ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdenja sam. ž ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àjdi, interj. = hajdi, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjdica, f. dem. ajda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjdina, f. 1) = ajda, Mur., Št.-Cig., Jan.; — 2) neka trava, Fr.-C. (menda = gemeiner Knöterich [polygonum] Levst. [Rok.]); — prim. hajdina.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdina gl. ajdinja ♦ P: 7 (TT 1557, TR 1558, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdȋnka, f. neka hruška, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdinja, f. die Heidin.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdinja -e ž ajdinja, poganka: ijskrè, katere v'njemu je hotela obuditi ena lepa Ajdinia im. ed., katera je shelela Francisca v'nezhistost perpravit (I/1, 109) → ajd

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdinja sam. ž ♦ P: 7 (TT 1557, TR 1558, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdišče, n. das Buchweizenfeld (nach der Ernte).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdjoski prid.gentilisAid, Aidjoṡki

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdjovski prid.gentilitius, -a, -umAidjouṡki: tudi kar eni ṡhlahti ſliſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdoski gl. ajdovski ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdosko gl. ajdovsko ♦ P: 1 (TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdov, adj. Buchweizen-: ajdov kruh, ajdove pleve.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdovəc, -vca, m. der Sauerampfer (rumex acetosa), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdovica, f. das Buchweizenstroh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdovina, f. = ajdovica, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdovka, f. 1) = ajdovica, Dol.; — 2) neka hruška, zrela takrat, kadar ajda, Dol.; — 3) neka goba, Celje-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdovnik, m. das Buchweizenbrot.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdovnik mpanis paniceusaidovnik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdovnjak, m. = ajdovnik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdovski, adj. Heiden-, heidnisch; ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v narodnih pripovedkah).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdovski prid.F7, asphodelusẛlati korèn, Aidovska roṡha; aulaeumen tebih, ſhpaliera, aidousku ſuknu, turṡki tebih; camoenae, -arumteh devèt Aidovskih pevken; Hercle, vel Herculeena Aidovṡka perſega; martius, -a, -umkar timu Aidovṡkimu boguvi Martu ſliſhi, kar k'voiṡki ſliſhi; phanum, -ni, vel fanum, -niena Aidovṡka Cerkou; phrygio, -onisen moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom Aidovsku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtrika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
ajdovski prid.F2, delphinium ajdovska ſel, ajdovsku ſele Scopoli [str. 549: Delphinium, diciturque Aidosku ſele; v seznamu Nom. Carn. Aidosku ſele]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdovski1 prid. ♦ P: 23 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdovski2 prisl. ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdovsko prisl. ajdovsko, pogansko: v' Jeruſalemi ſo bily ludje sazheli hudobnu, greshnu, inu ajdousku shiveti (III, 553) → ajdovski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdovsko prisl. ♦ P: 4 (TL 1561, TC 1575, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdovstvọ, n. das Heidenthum, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdovščak, m. 1) = ajdovnik, Cig.; — 2) der Spätlein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdovščica, f. = repincelj, motovilec, SlGradec-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdovščina, f. die Heidenschaft, Trub. (Post.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdovščina žgentilitasAidovṡzhina

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajdovščina sam. ž ♦ P: 3 (TR 1558, JPo 1578, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ájdovščnica, f. 1) = ajdovica, C.; — 2) neko jabolko, Maribor-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjdstvọ, n. = ajdovstvo, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjer, -rja, m. die mit Dunst erfüllte Atmosphäre: od ajerja ne vidim morja, Notr.-Levst. (Rok.), Štrek.; prim. gr. ἀήρ, stsl. aerъ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajer sam. m ♦ P: 5 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578-Reg, DB 1584-Reg4, MD 1592-hrv.)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfer mF2, fervor, -risvrozhúſt, aiffer, divjanîe; zelus, -liaifir, aifrarṡka ṡkarb, s'notarſhnu vuṡhganîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfer -fra m vnema, gorečnost: takorshen ſerd, inu aifer im. ed. je pravizhen ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Ajffer im. ed. S. Jacoba ǀ poln ajfra rod. ed. Boshiga ǀ S. Vrſula s'ognam ajffra rod. ed. Boshjga gorezha ǀ De bi oblaſtnikij Duhouni, inu Deshelski en takorshen ajfer tož. ed. imeli ǀ ymaio ajffer tož. ed. sa nyh leſtno zhast ǀ en tak aiffer tož. ed. vdobè de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat ta veliki ajffar tož. ed., inu skerb ǀ S. Paulus s'veliko lubesnjo, inu ajffram or. ed. naſs vuzhy ǀ Paterij Iſtavitery s'velikem aiffram or. ed. ſò pridigvali ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram or. ed. puſtili ſydat Cerkve ← nem. Eifer ‛vnema, gorečnost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfer sam. m ♦ P: 22 (TC 1550, TT 1557, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, TC 1574, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfranje sF2, aemulationenavidoſt, aifranîe, nevoſhlivoſt, savidost, suparstanîe; zelotypia, -aeaifranîe, ṡavidlivoſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfranje sam. s ♦ P: 6 (TT 1560, DJ 1575, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfrar mF3, zelotes, -tisen aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14; zelotypesaifrarji; zelotypus, -a, -umṡavidliviz, aifrar, nevoſhliu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfrar sam. m ♦ P: 8 (TT 1557, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfrarski prid.zelus, -liaifir, aifrarṡka ṡkarb, s'notarſhnu vuṡhganîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfrarski prid. ♦ P: 3 (DB 1578, DB 1584, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfrati nedov.F2, aemulariaifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati, ſe ſerditi, ṡhou djati; zelareaifrati, ṡaviditi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se: imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti: V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfrati glag. nedov. ♦ P: 8 (TL 1561, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajfrer sam. m ♦ P: 1 (TC 1550)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajgenšaft sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajhler sam. m ♦ P: 3 (DB 1584-Reg2, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjkati, -am, vb. impf. = ajčkati, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajnajst gl. enajst ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajnemer sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajnnemer sam. m ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajnžidelski prid. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajratblago sam. s ♦ P: 1 (MD 1592); (ajrat blago) sam. s ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjs, interj. tako se reče vpreženemu volu, ako mu je na levo iti, Mur., SlGor., jvzhŠt.; ajs k sebi! drugod samo priganjajo s to besedo, Fr.-C., Lašče-Levst. (Rok.); — tudi: ájs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjsati se, -am se, vb. impf. = rsati se, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjsən, -sna, m. das Hinundherwetzen mit dem Gesäß: kakšen ajsen imate! — pravijo nemirnim otrokom, Dol.-Levst. (Rok.)prim. ajsati se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjskati, -am, vb. impf. dem Ochsen "ajs" zurufen, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjskavəc, -vca, m. kdor vedno ajska vpreženim volom, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajski prid. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, kratzen, Dol.-C.; — a. se = ajsati se, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ajsverus m osebno lastno ime Ahasver: Ie vidil Aisverus im. ed. to lepo Eſther, ter v'mej vſimy shenami ſvojga krajleuſtva ſa ſvoio Navesto jo iſvoli (II, 98 s.) Ahasvér, kralj v Suzi (SP Est 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajžel sam. m ♦ P: 3 (MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ajželjc mF6, caſeale, -listudi ſerivnik, kir ſe grè h'potrebi, aiṡhilz; cloacarius, -rÿkateri ſerilnike, ali aiṡhilze treibio; latrina, -aelaibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi, aiṡhilz; locus secretusṡkrivnu meiſtu, aiṡhelz; ruder, vel rudustá neſnaga v'aiṡhilzih; tenasmus, -miteṡhava tega ſranîa, kader eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; prim. nem. Haken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ak mF6, conamentum, -tienu orodje ẛa vunkai vlézhi, kléṡzhe, ali ak; harpagares'akom kai k'ſebi vlézhi, potegniti; humatus, -a, -ums'aki nataknîen, klukaſt; lupus, -pivolk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; uncinus, -niena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -cien ák, ali akel

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akab -a m osebno lastno ime → Ahab

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akácija, f. die Akazie; — prim. robinija.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akadēmičən, -čna, adj. akademisch, Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akademȋja, f. višje učilišče ali učenjaško društvo, die Akademie.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akademȋjski, adj. akademisch, Akademie-; akademijska šola, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akadēmik, m. der Akademiker, Cig., Jan., Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akadēmiški, adj. akademisch, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akcidēncija, f. die Accidenz (phil.), Lampe (D.); — prim. pritika.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akcidencija sam. ž ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ákcija, f. die Actie; — prim. delnica.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akcijonár, -rja, m. der Actionär, Jan.; — prim. delničar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akcius m osebno lastno ime Akcij: taiſtom vervaio, katerem Accius im. ed. Poeta nikuli nej hotel verovati Ákcij, lat. Accius (170–85 pr. Kr.), rimski pisec tragedij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akel mF4, hama, -aeena velika ṡheleṡna kluka, ali akel; harpago, -onisen akel, ena kluka; uncinus, -niena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -cien ák, ali akel

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akelc mF2, concinulusakelz; ligellum, -liv'miſhnizi akelz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akèldama -e ž Hakeldama: ſze nyiva ona zové po laſztivnom nyihovom jeziki Akeldama KŠ 1771, 343

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aklen prid. ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aklọ̀, n., Krelj, Dol., pogl. jeklo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aklo sam. s ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.-Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àko vez. ako, če: Poſtui Ocza ino Mater, ako ſchés dugo ſiv biti TF 1715, 14; Teili i Dussi daie hráno, ako na nyé glih ſzmertne opadneio kastige SM 1747, 87; Ako gli on nikaj neima KŠ 1754, 263; csi bi ga najsli, ako je gli nej dalecs KŠ 1771, 396; Ako nyega 'zelejte BKM 1789, 11; Ako vi vszi merjéte BKM 1789, 10; Ako tejlo nevoule trpi SŠ 1796, 154; ako ne vö́rjete, hodte glédat SIZ 1807, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ako vez.F25, agesisli daile aku ti hozheṡh; anaku je; capsisvṡami aku hozheṡh; libetaku lubi, aku dopade, dopade, lubi; niaku ne, zhe ne; nisiaku, ſamuzh, ampák; prolusionaprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku ta ygra bode prou, ali nikár; proxeneta, -aekateri podkupuje, tú je, aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim; quamquamDe bi ravnu, aku ravnu; secundèaku od kodai; ſiaku, debi: ſi fieri potestaku je mogozhe; ſicubiaku kei; ſinakune; ſiquandoaku kadai; ſiquidaku kai; ſiquis siqua, siquodaku gdú; ſi ullusaku gdú; utrùmaku

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ako vez. ako, če: netoshi zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ Glihi vishi tudi vij aku bote v'gnadi Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam, Bug bode tudi vſmilen s'shuami ǀ terbei … na ſemli ſe ponishat, oku hozhe v'Nebeſſih povishan biti ǀ Naſha vera je perglihana eni tizi, katera ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo ima ǀ Inu akuletu nej sadosti ſam njega gre iskati ǀ ako pak hozhjo nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti, imajo ſe grevat, inu spokorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij per naſs prebiuat, taku hozhe de serce imamo njemu perpravit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ako1 vez. ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ako2 čl. ♦ P: 20 (TC 1555, TE 1555, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ako3 [del besed. zveze] ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akolih vez.F3, etsiakolyh, naiſi; quamvisnaiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; tametsiakulyh, zhelyh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akolih vez. ♦ P: 3 (BH 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ako lih gl. ako –, lih – ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ako ... lih gl. ako –, lih – ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akoprȃm, conj. = akoprem, Levst. (Sl. Spr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akoprẹ̑m, conj. obgleich, obschon, Habd.-Mik.; — po nem. "wenn gerade", Mik. (V. Gr. IV. 79.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akor prisl. kakor: raunu akor leta je bil is Nebeſſ hudizhe pregnal (III, 190) Zapis je verjetno tiskarska napaka namesto → kakor.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akōrd, m. der Accord; — prim. sozvok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akosta m osebno lastno ime Acosta: kakor Acoſta im. ed. pravi (II, 241) Uriel Acosta (1587–1647), židovski filozof, ki se je dal krstiti, pa se je zopet vrnil v židovstvo, vendar so ga zaradi reformističnih hotenj prekleli.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ako ... tako gl. ako vez., tako vez. ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akóuv -a m vedro, mera za vino, 56 1: akouv KOJ 1833, 149; moremo akôv nücati AI 1875, br. 1, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akȏv, m. der Eimer, ogr.-C., z akovom meriti, ogr.-Valj. (Rad); — iz magy. akó, in to iz slov. okov, Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akštajn mgleſsum, -siakſtain; prim. agštajn 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ākt, m. 1) der Actus (phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akteon m osebno lastno ime Aktajon: Phiſheio Poeti de Actæon im. ed. firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Kadar Actæon im. ed. je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti (I/2, 17) Aktájon, gr. Ἀκταίων, Aristajev sin, ki je opazoval Artemido (gr. Artemidi ustreza lat. Diana), ko se je kopala. Boginja ga je zato spremenila v jelena, ki so ga raztrgali njegovi lastni psi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aktīvən, -vna, adj. activ, Cig. (T.), nk.; — prim. dejalen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aktuālən, -lna, adj. actuell, (phil.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aktuár, -rja, m. der Actuar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aku glih gl. ako –, glih – ♦ P: 18 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TC 1574, TC 1575, TT 1577, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aku ... glih gl. ako –, glih – ♦ P: 11 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TC 1575, TT 1577, TkM 1579, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aku lih gl. ako –, lih – ♦ P: 12 (DJ 1575, DPa 1576, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aku ... lih gl. ako –, lih – ♦ P: 13 (TP 1575, DJ 1575, DPa 1576, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akunikar gl. ako –, nikar – ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aku nikar gl. ako –, nikar – ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akunikar samuč gl. ako –, nikar –, samuč – ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akūstičən, -čna, adj. akustisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akūstika, f. die Akustik; — prim. zvokoslovje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

aku ... taku gl. ako vez., tako vez. ♦ P: 39 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akvapendens zemljepisno lastno ime Acquapendente: Pride S. Rochus v' tu meſtu Aquapendens im. ed. imenovanu Acquapendente, mesto v srednji Italiji, kjer je sv. Rok v bolnišnici stregel kužnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akvarēl, m. vodenobarvna slika, das Aquarell.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Ákvila -e m Akvila: 'Zidova po iméni Akvilo KŠ 1771, 397

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akvila. krajšava (?) osebno lastno ime Akvilan (?): Taku bere Aquila. im. ed. (IV, 217) Ker je zapis na koncu povedi, ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da ni krajšava, da je mišljen teolog in škof Péter Akvílski (umrl 1361); → Akvilanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akvilanus m osebno lastno ime Akvilan: v' tej vishi hudizhi ſo bily na ſvejt pleſſ pernesli, kakor Aquilanus im. ed. poterdi (V, 167) Bl. Bernardin iz Fosse (1420–1503); ker je Fossa v akvilski škofiji, se pogosto omenja kot Aquilanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akviléja -e ž Oglej: v Aquileji KŠ 1771, 102

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akvinas cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: S. Thomash Aquinas im. ed. taku resklada (V, 454) → Akvinates, → Akvino, → Tomaž 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akvinates cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Se nezhudem de S: Thomash Aquinates im. ed. njega pusledno uro je lete S. beſsede piſsal ǀ S. Thomash Aquinotes im. ed. pak pravi → Akvinas, → Akvino, → Tomaž 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akvino zemljepisno lastno ime de Akvino cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Inu s. Thomas de Aquino samerka (I/1, 102) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny s' Thomasam De Aquino (III, 200) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas de Aquino (III, 428) Aquino, mestece v južni Italiji med Rimom in Neapljem, po katerem se je imenovala plemiška družina sv. Tomaža Akvinskega; → Tomaž 2., → Akvinas, → Akvinates.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akvisgrana ž zemljepisno lastno ime Aachen: Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana im. ed. per Ceſſarju Ottonu III. (V, 90) Lat. ime nem. mesta Aachen je Aquae Grani, srlat. Aquisgranum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akvisgranensis cit. prid. aachenski: kaj vam sapovej Concilium Aquisgranænſe im. ed. s (IV, 36) V Aachnu sta bila koncila 798 in 816–819 ter shizmatični 1166; → Akvisgrana, → grangresis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Akvitanija -e ž zemljepisno lastno ime Akvitanija: v' tej desheli Aquitania im. ed. (IV, 349) ǀ Aquitanio tož. ed., Dalmatio, Rethio, Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Akvitánija, frc. Aquitaine, pokrajina v jugozahodni Franciji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

akvitanski -a prid. akvitanski: S. Bernardus je bil gliha S. Thadæuſu … njegou Gospud Ozha Teccelinus … njegou Striz. Gulielmus Aquitanski im. ed. m Groff (III, 452) ǀ G. Bug ga je bil ushlishal, inu dal to bogoboyezho Firshtnio Agnes, Aquitanskiga rod. ed. m Firshta Hzher (V, 83) → Akvitanija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

al mF4, angvillaen aal, riba dolga, opolẛlak; conger, et congrusmorṡki all, riba; muraena, -aeena morṡka riba, enaka eni kazhi, tú je al; muraenaein Pricks, ala, al

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

al sam. m ♦ P: 4 (TT 1560, TL 1561, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

àla, interj. 1) holla! auf! ala junaci! ala na noge! — = aufgeschaut! ala, zdaj gredó! — 2) alà, ach! (o nevolji): ala si ti siten! ala, kaj si storil! BlKr., (o začudbi): ala je to lepo! ala dobrega človeka! BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ala žF2, congrusconger, morṡka alla; muraenaein Pricks, ala, al

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

ala medm. ala, alo: Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen (II, 422)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

alabȃrda, f. die Hellebarte, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

alabāstər, -stra, m. der Alabaster.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

alabaster m 1. alabaster: roke Kakor te belle Narciſse, shnable Kakor erdezhe Koraude, vaſhe truplu Kakor ta belli Alabaster im. ed. (I/2, 19) 2. posoda za mazilo: je perneſla en alabaſter tož. ed. shlahtniga maſila (III, 372) ← lat. alabaster ← gr. ἀλάβαστρος ‛alabaster’ in ‛(iz alabastra narejena) posoda za mazilo’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

alabāstrov, adj. alabastern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

alabàštrom -a m alabaster: je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Alanus m osebno lastno ime Alanus: Beatus Alanus im. ed. pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil ǀ kakor nas sagvisha B. Alanus im. ed. Alanus ab Insulis, frc. Alain de l'Isle (pribl. 1128–1203), menih, ki so ga zaradi njegove mnogostranske učenosti imenovali doctor universalis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

a latere lat. ♦ P: 1 (TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Albanar -ja m prebivalsko lastno ime prebivalec Albanopolisa (?): Albanary im. mn. pak letu kar ner ble je ta mertvi lubil, taiſtu ſò shnym pokopali (V, 615) ǀ S' Albanery or. mn. imamo tu ner lubishi taiſtom dati, namrezh offer te Svete Mashe (V, 616) Ker se ime omenja v družbi antičnih ljudstev, so domnevno mišljeni prebivalci mesta Albanopolis v Armeniji, manj verjetno mesta Alba Longa pri Rimu, kasneje imenovanega Ager Albanus. Skoraj gotovo niso mišljeni balkanski Albanci.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Albánija -e ž Albanija: Bosnia i Albánia AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Albanija -e ž zemljepisno lastno ime Albanija: Baiazet njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio tož. ed., inu Moreo (IV, 162) Albánija, dežela na jugozahodu Balkanskega polotoka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Alba Reale -e -e ž zemljepisno lastno ime Székesfehérvár: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali mest. ed., v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini (IV, 171) Alba Reale je it. ime mesta Székesfehérvár med Budimpešto in Blatnim jezerom, v katerem je bila do 1301 rezidenca madž. kraljev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Alberik -a m osebno lastno ime Alberik: Enkrat ſe je bila prikasala Alberiku daj. ed. Appatu (III, 455) ǀ B. Alberico daj. ed. Ordna S. Bernarda je bila pernesla eno belo kuto (IV, 315) Sv. Alberík (pribl. 1050–1109), opat v Cîteauxu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 3. 2020.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 171920 zadetkov.