Tiskanje

bagláti, -ȃm, vb. impf. zudringlich bitten, betteln, Mur., Fr.-C., SlGor.; — za vse bagla, kakor ciganica, Glas.; — morda iz bav. fergeln, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bẹ́da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol

1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se

1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se

2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se

3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se

FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bránščice, f. pl. der Eggenschlitten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Brítten -ttna [britən] m, oseb. i. (ȋ) |angleški skladatelj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cigánjenje, n. 1) das Zigeunerleben, Cig.; — 2) das Prellen; — das zudringliche Bitten, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čednost -i (čednost, čednust) samostalnik ženskega spola

1. moralno, značajsko pozitivna lastnost; SODOBNA USTREZNICA: krepost

1.1 ravnanje v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljudnost

2. lastnost, značilnost čednega; SODOBNA USTREZNICA: čednost

FREKVENCA: 14 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

doli prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

doliprositi -im nedovršni glagol

kdo; česa [nikalni rodilnik], komu, koga izražati željo, da kdo osebku odpusti, kar je storil slabega, neprimernega; SODOBNA USTREZNICA: prositi za odpuščanje

FREKVENCA: 11 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dolisprositi -im dovršni glagol

1. kdo; komu, kaj s prošnjami doseči, da se kaj razveljavi; SODOBNA USTREZNICA: izprositi

2. kdo; česa [nikalni rodilnik], komu s prošnjami doseči, da kdo spremeni prvotno odločitev

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

doštritan -a -o deležnik

o katerem je izmenjanih veliko mnenj; SODOBNA USTREZNICA: prediskutiran

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dovoljénje, n. die Bewilligung, die Erlaubnis; dovoljenja prositi, um die Erlaubnis bitten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dŕkalica, f. 1) der Schlittschuh, Cig.; — 2) pl. drkalice = der Schlitten, C.; — 3) = drkalnica, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

drnję́zganje, n. das Winseln, zudringliches Bitten: po mnogem drnjezganju, Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

drnję́zgati, -am, vb. impf. winseln, plärren, vzhŠt.-C.; nach Futter schreien (n. pr. o prascih), C.; winselnd, plärrend, zudringlich bitten, betteln, Jan., C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

drnję́zgav, adj. zudringlich im Bitten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

drobíti, -ím, vb. impf. 1) in kleine Stücke zertheilen: bröckeln; pticam kruh d.; kruh d. v kavo; žgance d.; rudo d., das Erz pochen, Cig.; — komu kaj pod nos d., unter die Nase reiben, V.-Cig.; — d. se, zerbröckeln (intr.): kamen se drobi; drobeč, brüchig, mürbe (kar se rado drobi), Cig., Jan.; ondukaj je bil kamen posebno drobeč, LjZv.; hrib ima ilovo prst z drobečim belim laporjem, Levst. (Zb. sp.); — smrečje d. = za nastil razsekavati, Gor.; — gegen Kleingeld auswechseln: denar d., C., Z.; — resolvieren (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) kleinweise thun: (stopinje) d., kleine Schritte machen, schnell u. mit kleinen Schritten gehen: mož je drobil in drobil, pa se mu ni nič kaj posrečilo, menda je imel prekratke noge, Bes.; — d. glas, trillern, Cig., Jan.; pesenco d., trillernd singen, C.; na boben d., auf der Trommel wirbeln, Cig.; — drobiti, schnell reden, Cig.; radebrechen: nemško d., Zv.; kratkočasne d., kurzweilige Anekdoten, Witze zum Besten geben, ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

funkcionálni pálčnik -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

góstje, n. = gostí, BlKr.-M.; g. napraviti, Cig.; — v gostje iti, priti, als Gast kommen, einen Besuch machen, Jan., Zilj.-Jarn. (Rok.), Zv., Polj.; Kdaj boš ti sestričica V gostje k nama li prišla? Npes.-K.; K meni pa moj brat v gostje gre, Npes.-K.; v g. vabiti, povabiti, zugaste bitten, Meg., Krelj, Dalm.; v g. se komu ponuditi, sich jemandem als Gast anbieten, Vrt.; z nobenim gostjem, Ravn.; — v gostje mi hodi = spehuje se mi (o jedi), Polj.; (po Mik. (V. Gr. III. 140.) prav za prav acc. = gosti, gostje; — gen. gostjȃ, Polj.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

gostopèt, -pę́ta, adj. mit kleinen und schnellen Schritten: gostopeto stopicati, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

gróžnja, f. die Drohung; prošnja in grožnja ne pomaga, es hilft weder Bitten noch Drohen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.-Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.-C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.-Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen (gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

iz,* I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.-Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova (Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva (Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.-Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.-Cig.; iz nenada (nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.-C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.-C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.-C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s (z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

izcigániti, -ȃnim, vb. pf. abgaunern, Cig.; od koga kaj i., von jemandem durch zudringliches Bitten etwas erlangen, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

izmèd, praep. c. gen. zwischen (zwei oder mehreren Dingen), mitten aus (einer Menge) hervor; popeljem Izraelce izmed njih, Ravn.-Mik.; eden izmed vas, einer aus eurer Mitte; najstarši izmed bratov, der Aelteste unter den Brüdern.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

izmolẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. durch zudringliches Bitten erlangen, erbetteln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

izprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) durch Bitten erlangen, erbitten; kar človek izprosi, brez greha nosi, M.; izprosivši tablico je pisal, Krelj; losbitten, Cig.; izprošen, infolge von Bitten befreit, Dict.; komaj sem ga izprosila, jvzhŠt.; beim Freien Erfolg haben: zaroka je končana in dekletce izprošeno, Let.; — 2) durch Bitten überreden: če ga boš izprosila, jvzhŠt.; izprosil ga je, er hat ihn durch eine Abbitte besänftigt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

izprǫ̑šnja, f. die Erlangung durch Bitten, Dict.; das Erbitten der Befreiung, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Izvor besede »žlikrofi«

Zanima me, od kod izvira beseda žlikrofi. Verjetno iz nemškega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

izvŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) durch Bohren herausbringen, herausbohren; — durch dringende Bitten erlangen: i. kje kak krajcar, Vrt.; — 2) ausbohren, bohren; luknjo, veho i.; — ausgrübeln, ergrübeln, Cig.; misel strašno je izvrtal, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Kako pregibamo ime »Itten«?

Ne morem odločiti, ali napisati barvni krog Johannesa Ittena ali Ittna. Isto dilemo imam glede Ittenov barvni krog ali Ittnov. Kako se sklanja Itten?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kanádke kanádk ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kar zaimek

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

klę́čati, -ím, vb. impf. knien; kleče prositi, auf den Knien, fußfällig bitten, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

klẹjíti, -ím, vb. impf. leimen, pappen, kitten, Cig., Jan.; klejen papir, geleimtes Papier, DZ.; — gummieren, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

klobása, f. 1) die Wurst; jetrna k., die Leberwurst, krvava k., die Blutwurst, kašnata k., die Breiwurst; mesena (mesna) k., die Fleischwurst, die Bratwurst; tudi: rdeča k., Ravn. (Abc.); klobaso za psom nositi, jemandem, der selbst kommen und bitten sollte, etwas nachtragen, Mur.; klobaso za psom metati, Wohlthaten jemandem wider seinen Willen aufdringen, Z.; — (klobasa, die Fleischwurst, Ščav.-C.); — 2) die Rolle: k. tobaka, eine Rolle Tabak, Cig.; k. denarja, eine Rolle Geld, Šol.; — 3) der Wulst, Cig., Jan.; — 4) die Strieme (z. B. infolge eines Peitschenhiebes); klobasa se mu je naredila; — klobase pod očmi, die Augenringe, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

konj -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kozə̀łc, -zə̀łca, m. 1) die Garbenharfe; iztegnjeni k., die langgestreckte Harfe, pokloničeni k., die niedrige Harfe, vezani k., die Doppelharfe, Cig.; k. prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Cig., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren, Cig.; — der senkrechte Pfeiler am Schlitten, Cig.; — na kolovratnem stopalu po koncu stoječi les, Dol.; — der Pflugpfeiler, das Pflugstöckchen, Cig., C.; k. gre skozi gredelj v plaznico, pred njim je črtalo, Skrilje-Erj. (Torb.); — pl. kozəłci, das Stuhlgestell, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) die Zwischenwand in der Nuss, Ponikve-Erj. (Torb.); — 4) kleiner Baldrian (valeriana dioica), Medv. (Rok.); — tudi: kózəłc, Mur., Ravn. (Abc.); izgovarja in piše se beseda nav.: kozołəc; toda prim. Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

krę̑vlja, f. 1) die Ofenkrücke, die Feuerkrücke; krevlja se burkelj zadeva = gleich und gleich gesellt sich gern, Jurč.; — 2) etwas Gekrümmtes; = kljuka: krevlja pet (V), križ deset (X) dve in pa tri, koliko to stori? Valj. (Rad); — die Radfelge, Rez.-C.; — das Bugholz beim Schlitten, Štrek. (LjZv.); — 3) Spottname für einen Lahmen, Cig., Jan., M.; — prim. krevelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kričati [kričáti kričím] nedovršni glagol

kričati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

krik [krȋk] samostalnik moškega spola

krik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kúmiti, -im, vb. impf. zu Gevatter bitten, Z., Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kȗrtke, f. pl. der Handschlitten, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kutina -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

kútinov, adj. Quitten-: k. sok, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

lahko prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

lẹ̀ 1., adv. 1) nur, (pri izpodbujanju in dovoljevanju); le pridi! komm nur! le počasi! nur langsam! le čakaj! warte nur! naj mi le pride, er möge mir nur kommen! rekli so mi, da naj le pridem, man sagte mir, ich möge nur kommen; — 2) nur immerfort: tolažil sem ga, on pa je le jokal; le še prositi, fortbitten, Cig.; — 3) nur, bloß, allein; le možje smejo biti voljeni; ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — le eden ne, kein einziger; le toličkaj ne, auch nicht das Geringste, Cig.; samo le, einzig nur; — 4) v vprašanju: nur; kam je le šel? wohin ist er nur gegangen? kaj le delata? was sie nur etwa machen? Mur.; — prim. stsl. lêtъ, licet, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

lẹpíti, -ím, vb. impf. 1) kleben, kitten, Cig., Jan., M.; l. kamen z zemljo, Vrt.; — 2) putzen, säubern, schmücken, M., C.; snažnost je čednost: mladino lepi, Ravn.-Valj. (Rad); judovske žene so oblačile se nečimerno, se lepile ino snažile, Škrinj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

mej [mej] predlog

med

PRIMERJAJ: med3

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

mę́ti, mánem, vb. impf. 1) reiben; roke, oči m.; — m. se, sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; z rokami proso m., Gor., Št.; (z nogami) m. proso, die Hirse austreten; — z valjarjem m., auswalzen, Cig.; — 2) mit kleinen Schritten gehen, Cig., SlGor.-C.; — 3) saumselig sein, zaudern, Zilj.-Jarn. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

mȋł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.-Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.-Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

míloščina, f. das Almosen; miloščine prositi, um ein Almosen bitten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

moči morem nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

modràv, -áva, adj. halbverschnitten, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

molę̑dovanje, n. zudringliches Bitten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

molę̑dovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. zudringlich bitten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

moledovati [molẹ̑dovati molẹ̑dovam] nedovršni glagol

močno prositi, moledovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

móliti 1., mǫ́lim, vb. impf. 1) beten; pobožno m.; očenaš m.; m. koga, anbeten; Boga m., (zu Gott) beten; — 2) srečo, zdravje m. komu, Glück, Gesundheit wünschen, begrüßen, Boh., Dalm., Krelj, Kast.; začeli so mu zdravje m., Dalm.; vse dobrote m., alles Gute wünschen, Krelj; — 3) m. se komu, jemanden bitten, Npes.-Vraz, jvzhŠt.; — 4) m. se, sich entschuldigen, Celje-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

moliti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

motórne saní -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

múzəlj 2., -zlja, (-zəljna), m. ein abgeschnittener Baumstamm, C.; der Holzblock, aus dem Bretter geschnitten werden oder Holz gespalten wird, der Musel, C.; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

naprȃšati, -am, I. vb. impf. ad naprositi; durch Bitten zu bewegen suchen, bitten, Npes.-M., Navr. (Spom.); — II. naprášati se, -am se, vb. pf. des Fragens satt werden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

naprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) an jemanden das Ersuchen stellen; n. koga za botra; — durch Bitten bewegen; — 2) eine gewisse Menge (von Menschen) zusammenbitten; n. težakov za kop, trgatev.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

narẹzljáti, -am, vb. pf. anschnitzeln; narezljan, mit kleinen Anschnitten oder Kerben versehen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

nasrẹ̀d, praep. c. gen. = na sredi, sredi, mitten in, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

navȃdək, -dka, m. nav. pl. navadki, Gewohnheiten, Sitten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

navmẹ̑s, adv. mitten hinein, C.; — darunter gemischt, mitunter, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

neobrẹ̑zan, adj. unbeschnitten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

neobrezan [neobrẹ̑zan] pridevnik

neodrezan, nepristrižen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

nràv, nráva, m. die Sitte, nav. pl. die Sitten, Cig. (T.); nravov surovino otesati, Ravn.; blagi nravi, Levst. (Nauk); — stsl.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

nràv, nrávi, f. = nravi, die Sitten, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

nrȃvstvọ, n. die Sitten, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

obravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) ebnen, Mur.; — 2) zurecht machen, gut machen: vse škode o.; Dalm.; z dobrim o., in Güte abthun, Z., o. stavek, den Redesatz abrunden, Cig.; — otroke o., die Kinder zum Anstand und zu guten Sitten auferziehen, Cig.; — abhandeln, in Ordnung bringen: o. zapuščino, die Verlassenschaftsabhandlung zum Abschlusse bringen, Cig.; — 3) žito o., das Getreide durch Reitern reinigen, aussieben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

obŕcati, -am, vb. pf. mit dem Fuße Stöße versetzen, M.; mit Fußtritten tractieren, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

odprt odprta odprto pridevnik

ađpə̀rt

odprt

ki ima velik izrez, odprtino

ˈwəxka .. plùːzn̥ca, ˈƀəl ađpə̀rta

ojȃhati, -ham, -šem, vb. pf. zureiten, ojahan, zugeritten, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

olȋka 1., f. die Ausbildung, die Verfeinerung, Cig., Jan.; — die Bildung, die Feinheit der Sitten, die Civilisation, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

o spreobrnjeno zadržanje [ȍ spreobŕnjeno

zadržȃnje] medmetna zveza

izraža žalost nad neupoštevanjem starih navad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

ọ̑st ostȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pálčnik -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pálčnik -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pednjáti, -ȃm, vb. impf. mit der Spanne messen, Mur., Cig., C.; — pednjač (gosenica) pednja in leze, C.; — mit großen Schritten gehen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

písna farmacévtska komunikácija -e -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Pisno novinarstvo
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin written journalism . Termin označuje novinarstvo, ki sporoča preko pisane besede (v nasprotju z novinarstvom, pri katerem je poudarek na slikah in govorjeni besedi). Katera slovenska zveza bi bila primernejša za označevanje pojma – pisno novinarstvo ali pisni novinarski prispevek ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

planjȃva, f. prvotno: ein baumloser steiler o. ebener Platz mitten im Walde, Erj. (Torb.); planjava je večja od planice; ni sploh vsaka ravnina tudi uže planjava, nego samo gola ravnina se more tako imenovati, Erj. (Torb.); na planjavi, in einer offenen Gegend, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

platìč, -íča, m. 1) die eine von den Hälften eines entzweigespaltenen Holzstammstückes; — der halbe Krautkopf, Z.; — die Hinterbacke, Dict.; — sadni platiči, das getrocknete Obst (weil gewöhnlich die Frucht in zwei Hälften zerschnitten getrocknet wird), Fr.-C.; — 2) der Schiefer, Cig., Jan.; — platiči, ki se cepijo od roga, die Hornschiefer (Rampe), Cig.; — 3) die Radfelge, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc-Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

podŕčati, -ím, vb. pf. ein wenig dahin rutschen; v mesto podrčim na saneh, ich werde auf dem Schlitten in die Stadt dahinrutschen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pojúditi, -jȗdim, vb. pf. zum Juden machen, M.; p. se, die Sitten der Juden oder den jüdischen Glauben annehmen, verjuden, Mur., Cig., Kast., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

połzgálọ, n. der Eisfahrschlitten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pomȋznjak, m. das Weihnachtsbrot, das zu Weihnachten immer auf dem Tische liegt, aber erst am hl. Dreikönigtage angeschnitten und unter die Hausgenossen so wie auch unter die Hausthiere vertheilt wird, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

ponaroditi, -im, vb. pf. nationalisieren, Jan.; — p. se, die Volkssitten annehmen, sich nationalisieren, Zora-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

poprositi [poprosīti poprọ́sim] dovršni glagol

močno zaprositi, zahtevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

posrẹ̀d, praep. c. gen. = po sredi, mitten in, Cig.; posred mesta je gorelo, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

posrẹ́di, praep. c. gen. = po sredi, mitten in: posredi potoka, Met.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pravílo Frazemi s sestavino pravílo:
nèpísano pravílo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prehǫ̑dnica, f. 1) die Passkarte, Cig.; — 2) der Planet, Cig. (T.); (stsl.); — 3) eine im dritten Jahre noch gelte Kuh, Z., Gor.; — 4) brennender Hahnenfuß (ranunculus flammula), C.; (rastlina, ki se rabi zoper prehod [Schnupfen], C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

preklópna rokavíca -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

preprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. durch Bitten bewegen; morda se da preprositi, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

preprošénje, n. die Überredung durch Bitten, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prerẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. durchschneiden; črez pol p. kaj, mitten entzweischneiden; žilo si p., sich die Ader öffnen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prę́zati 1., -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras-Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — (fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče-Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.-Mik., Št.-C., Polj., Lašče-Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

pridrobnẹ́ti, -ím, vb. pf. mit kleinen Schritten ankommen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prijȃhati, -ham, -šem, vb. pf. angeritten kommen, reitend gelangen; pet vojakov je prijahalo; prijahali smo do reke.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prijẹzdíhati, -am, vb. pf. ungestüm angeritten kommen, C., SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prijẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) angeritten kommen; — 2) durch Reiten erwerben, erreiten (z. B. einen Preis), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

priklẹjíti, -ím, vb. pf. anleimen, ankitten, ankleistern, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prikolę̑dovati, -ujem, vb. pf. = s koledovanjem si pridobiti, Z.; — erbitten: če Bog rok ne stegne, vsi svetniki ne prikoledujejo, Npreg.-Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prikorákati, -ȃkam, vb. pf. herangeschritten kommen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

primolę̑dovati, -ujem, vb. pf. durch zudringliches Bitten erlangen, erbetteln, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

priprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) bittend kommen, Mur.; — 2) durch Bitten erwerben, erbitten, Cig., Jan.; kar priprosiš, lahko nosiš, Npreg.-Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prismúčati, -ím, vb. pf. (auf einem Schlitten) angefahren kommen, Z.; — herangeschlüpft oder herangeschlichen kommen, C., Slom.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prismúkati, -kam, -čem, vb. pf. = prismučati; auf einem Schlitten angefahren kommen, Z.; — schleichend herankommen, Volk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prištapícati, -am, vb. pf. mit kleinen Schritten sachte auftretend kommen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prišvedráti, -ȃm, vb. pf. mit krummen Beinen herangeschritten kommen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prosáriti, -ȃrim, vb. impf. viel bitten, betteln, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.-Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.-Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. (LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prositi [prosīti prọ́sim] nedovršni glagol

prositi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prositi nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prosȋtva, f. das Bitten, Valj. (Rad); das Bittgebet, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prošénje, n. das Bitten, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

próšənjski, adj. Bitt-: prošenjsko pismo, C.; na p. pot se podati, bitten gehen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

próšnja, f. das Bitten: na prošnji svet stoji, Npreg.-Glas.; — die Bitte, das Gesuch; p. za milost, vknjižbo, odlog, das Gnaden-, Einverleibungs-, Fristgesuch, Cig.; prošnjo položiti, vložiti, podati, ein Gesuch einreichen, einkommen; na tvojo prošnjo, auf deine Bitte hin.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

prošnjáti, -ȃm, vb. impf. flehentlich bitten, Alas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

protéktor -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

razčesniti [razčesnīti

razčẹ́snem

] dovršni glagol

razpoloviti, razčesniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

razkrhljáti, -ȃm, vb. pf. in Schnitten zerschneiden: jabolko r., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

rę́gast, adj. 1) mit Kerbschnitten versehen, vzhŠt.-C.; — 2) gestreift (rag-), Mur., vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

reševálne saní -nih -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

reševálne saní -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

reševálni čôln -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

rezan deležnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

rẹzína, f. 1) die Schneide des Messers, Cig.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, C.; — das Schnittmal, C.; — 3) die Schnitte: bučo zrezati na podolgaste rezine, Vod. (Izb. sp.); ocvrte rezine, gebackene Semmelschnitten, V.-Cig.; — 4) das Abschnitzel, Cig., M.; — 5) coll. = odrezki od trt, C., Gor.-LjZv.; — 6) red pokošene trave, Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

rẹžljáti, -ȃm, vb. impf. v režlje rezati, in Schnitten theilen; jabolko r., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

rẹžnják, m. das Klötzenbrot, C.; — gedünstete Obstschnitten, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

rokavíca -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

rokavíca s pálcem -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

samohǫ́ja, f. gazi si s samohojo delati, sich mit den eigenen Tritten (im Schnee) Bahn machen, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

samotę́žən, -žna, adj. von Menschenhänden gezogen: s. voz, ein Handwagen, Cig., DZ., M., Polj.; samotę̑žne sani, der Handschlitten, Vrt.; samotežna vožnja, das Handfuhrwerk, Nov.-C.; — einzählig, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

samotę̑žnica, f. 1) der Schiebkarren, Guts., Levst. (Cest.); = pl. samotežnice, Bohinj (Kr.)-Erj. (Torb.); — 2) der Handschlitten, Cig.; = pl. samotežnice, Jan., M., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

sančíce, f. pl. dem. sanke, der Schlitten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

sanȋ, f. pl. der Schlitten; na saneh kaj pripeljati, se voziti; samotežne s., der Handschlitten; kadar sani dolgo plešejo, se tanki kosi režejo, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

saní -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

saníčice, f. pl. dem. sani(ce); ein kleiner Schlitten, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

sȃnkati se, -am se, vb. impf. zu Schlitten fahren; otroci se sankajo = spuščajo se po malih saneh s hriba, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

sánkati se -am se nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

sȃnke, f. pl. dem. sani; der Schlitten, Cig., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

senȋ, f. pl. = sani, der Schlitten, Jan., Kr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

seni -i množinski samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

senȋvəc, -vca, m. = sani, der Schlitten, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

sklẹjíti, -ím, vb. pf. zusammenleimen, zusammenkitten, Cig., Jan.; sklejene bukve, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

skopíti, -ím, vb. pf. entmannen, verschneiden, castrieren, Mur., Cig., Jan., (skǫ́piti) Plužna, Senožeče (Notr.)-Erj. (Torb.); skopljen, entmannt, Jap. (Sv. p.); na pol skopljen, halbverschnitten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

skrǫ̑žək, -žka, m. = tisto slabo zrnje in smeti, ki se krožijo v rešetu, kadar se žito obravnava, Sv. Duh pri Krškem, Lašče-Erj. (Torb.); nav. pl. skrožki, Dol., Notr., vzhŠt.-C.; skrožki in podrešetina, Slc.; — repni skrožki, die runden Scheiben, die beim Schälen der Rüben zuerst ausgeschnitten werden, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

slẹ̑d1 sledȋ ž in sledȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

smȗč, -ȋ, f. 1) die Schlittenkufe, C., Poh.; — pl. smučȋ, der Schlitten, Cig., Kras-Erj. (Torb.); — 2) eine Art Schneeschuhe ("dolge tenke deske pod podplate privezane v hojo po snegu"), M., C., Dol., Notr.-Erj. (Torb.); — die Schlittschuhe: drsati se na smučeh, LjZv.; — 3) smuči = smuke 5), ein zweirädriger Wagen mit einer Schleife, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

smȗčke, f. pl. dem. smuči; der Rennschlitten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

smȗka, f. 1) die Glitschbahn, Jan., M.; — 2) die Schlittenkufe, V.-Cig.; — pl. smuke, der Schlitten, Mur., Cig., Dol.-M.; — 3) der Schneeschuh, Šol.; — der Schlittschuh, Dol.; — 4) die Pflugschleife, C., vzhŠt.; — die Eggenschleife, C.; — 5) = na sprednjo premo ali na dvokolesnico pritrjena kola, ki se po tleh vlečeta, ein zweirädriges Gefährte mit einer Schleife, die Heuschleife: z Gorjancev vozijo seno na smukah, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

snéžne saní -ih -í ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

spòl Frazemi s sestavino spòl:
lépi spòl, lépši spòl, močnéjši spòl, môčni spòl, néžnejši spòl, néžni spòl, šíbkéjši spòl

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

spreobrnjen [spreobŕnjen

] pridevnik

sprevržen, pokvarjen, tj. moralno spremenjen na slabše

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

sprositi dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

srẹ́da, f. 1) die Mitte; v sredi stati, v sredo stopiti; od konca do srede; po sredi razsekati, mitten entzweihauen; črez sredo prelomiti, mitten entzweibrechen; — der Mittelpunkt, Cig.; v sredo zadeti, ins Centrum treffen; v sredi, v zlati skledi = golden ist die Mittelstraße, Cig., Nov.; — 2) das Mittel, Krelj, Trub.; s. in pot, das Mittel und die Art und Weise, C.; — 3) srẹ̑da, die Mittwoche; sredpostna s., die Mittfasten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

srẹ́di, praep. c. gen. mitten in (unter, auf etc.); s. mesta stanovati; s. sovražnikov; s. morja, mitten auf dem Meere; s. zime, mitten im Winter; do sredi polja, bis zur Mitte des Feldes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

stẹ́na, f. 1) die Wand; bob v steno metati = vergeblich Vorstellungen machen; čelna, opažna s., die Giebelwand, Cig.; o božiču pod steno, o veliki noči za pečjo, Met.; slišalo se je za deveto steno (= weithin); — die Seite am Schiff, die Schiffswand, Cig. (T.); — gozdna s., der Waldmantel, Cig.; — 2) die Felswand: živa s., Cig. (T.); — die Wange (mont.), Cig. (T.); s. poganja, žene, die Felswand fängt an sich aufzurichten, s. stiska (verengt die Grube), je stisnila (hat die Grube ausgeschnitten) (mont.), Cig.; doljnja s., Liegendes, gornja s., Hangendes (mont.), Cig. (T.); — 3) kopitna s., die Hufwand, die Trachtenwand, Levst. (Podk.), DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

stopícati, -am, vb. impf. mit kleinen, leichten Schritten gehen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

stráma, f. 1) das Stützholz am Schlitten, Rib.-M., Gor.-Z.; — 2) der Tölpel, der Narr, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

sȗplje, f. pl. eine Art Kinderschlitten aus zwei Brettern, Dol.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

surǫ̑vstvọ, n. die Roheit (v. Sitten), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

svẹ̑st 2., -ȋ, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.-C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

štráma, f. 1) der senkrechte Pfeiler am Schlitten, V.-Cig., Rib.-M.; — 2) der Tölpel, C., M., Lašče-Levst. (Rok.); — pogl. strama.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

tekljáti, -ȃm, vb. impf. (mit kleinen Schritten) laufen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Teodorus -ra m osebno lastno ime Teodor: kaj pravi Theodorus im. ed. Daphnapatus ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Vigilantius Theodorus im. ed., inu Zoſimus, kateri vſy ſte s' meſt beyshali v' puszhave ǀ Veliko gnado je bil prejel S. Theodorus im. ed. Siccota ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Meshnarij s. Theodora tož. ed. 1. → Dafnapatus 2. Neki puščavnik z imenom Téodor 3. Sv. Téodor, eden treh istoimenskih škofov v švicarskem mestu Sitten (4., 6. oz. 9. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

tretjerę́dən, -dna, adj. v tretji red spadajoč, nk.; tretjeredna država, ein Staat dritten Ranges, SlN.; — = k tretjemu redu (svetega Frančiška) spadajoč, Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

uglȃjenost, f. 1) die Glätte, die Politur, Cig. (T.); — 2) die Verfeinerung, die Feinheit (z. B. der Sitten, der Sprache, des Stiles), Cig., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vbọ̑gajme, adv. = v Boga ime (in Gottes Namen): prositi v., um Almosen bitten, betteln; v. dati, ein Almosen geben; v. odgnati berača = odgnati ga v božjem imenu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

ven odrezan ven odrezana ven odrezano pridevnik

ˈwən adrìəzan

izrezan

ˈwən ađrìəzan fazòːn

ven rezan ven rezana ven rezano pridevnik

ˈwən ʀìəzan

izrezan

mùəđəʀ je ˈƀiu̯ póːle [...] kˈle ˈwən ʀìəzan

vinȋčje, n. coll. 1) wilde Weinreben, M., Valj. (Rad); — 2) die Rebenschösslinge, die abgeschnitten werden, das Rebenholz, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vítovje, n. coll. die Zweige der Weinreben, die beim "Blößen" abgeschnitten werden, St. Peter pri Mariboru-Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vláča, f. die Schleife, DZ.; — vlače, f. pl. ein kleiner, plumper Schlitten, Lasten darauf fortzuschaffen, Notr.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vláčica, f. dem. vlača; die Schleife, Jan.; — nav. pl. vlačice, = prednja vozna prema, na kateri se les s hribov vlači, C.; — der Schleppschlitten, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vlačúga, f. 1) die Herumstreicherin, die Schlampe; — 2) die Pflug- oder Eggenschleife, C.; — 3) die Schneepflugmaschine, C.; — 4) das Schleppschiff, C.; — 5) der Schleppkasten (mont.), V.-Cig.; — 6) das Ziehseil bei den Schleppschiffen, V.-Cig.; — 7) pl. vlačuge, ein kleiner Schleppschlitten, oder auch zum Schleppen des Heues, der Streu dienende Äste: na vlačugah (= poddejanih vejah) vlačijo seno, nastil z bregov, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vlačúlja, f. der Schleppschlitten (für Heu), Gor.-Levst. (Rok.); tudi pl. vlačulje, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Hip. (Orb.), Cerknica (Notr.)-Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.-Kres; — 7) der Zug (z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.-Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vláka, f. 1) das Schleppen, die Schlepperei, Svet. (Rok.); — (fig.) das Zögern, C.; — 2) das Eggen, C.; brana je za vlako, ogr.-Valj. (Rad); — 3) die Schleppvorrichtung, der Schleppschlitten, Z., Tolm.; = iz rant zložena priprava, na kateri vlačijo praprot s hribov domov, Gor.; — der Schlitten, Ben.-Kl.; = pl. vlake, C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Vordertheil des Wagens mit den Lagerbäumen, die mit dem einen Ende nachgeschleppt werden: na vlako voziti, Notr.-M.; = na vlake voziti, Tolm.; — 4) toliko drv, bodi si v deblih ali vejah, kolikor jih vleče konj ali človek ("šel je po vlako"), Solkan-Erj. (Torb.); eine Last Holz, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vmes [vmẹ̑s] prislov

vmes

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vnúka, f. 1) die Enkelin, Dict., Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — 2) das Nachgrummet, das Heu von der dritten Mahd, Cig., Jan., C., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vpósrẹd, praep. c. gen. = sredi, mitten unter, C.; Kristus je stopil vposred njih, v templu je sedel v. učenikov, na križu je visel v. razbojnikov, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

vprášati, -am, I. vb. pf. fragen; vprašaj teh, kateri so slišali, Schönl.; gospe sem vprašal, Levst. (LjZv.); bobnar vpraša žene mlade, Npes.-K.; Vpraša lepe Vide, Npes.-K.; nav. v. koga (acc.); — v. česa, um etwas fragen, Levst. (Nauk); svẹ́ta v., Dalm.; tudi: v. za kaj, um etwas fragen; v. po kom, nach jemandem fragen; — II. vb. impf. bitten: v. česa, um etwas bitten, Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zadržanje [zadržȃnje] samostalnik srednjega spola

(ustaljeno) obnašanje, vedênje
ovira

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zaklẹjíti, -ím, vb. pf. verkleistern, verkitten, zuleimen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zákon Frazemi s sestavino zákon:
dívji zákon, iskáti lúknjo v zakónu, korúzni zákon, morganátični zákon, nájti lúknjo v zakónu, nèpísan zákon, zákon džúngle, živéti v dívjem zakónu, živéti v korúznem zakónu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zamę̑ra, f. 1) der bedungene Drescherlohn in natura (meist jeder 10. bis 12. Metzen des gedroschenen Getreides): mlatičevska z., Fr.-C.; (prim. mertik); — 2) der Verlust am Maße, das Einmaß, das Untermaß, Cig.; — 3) die Verübelung, die Verargung, der Verdruss, die Ungnade; glej, da ne bo zamere! brez zamere! entschuldige! nichts für ungut! v zamero priti, in Ungnade fallen; s kom si v zameri biti, auf gespanntem Fuße mit jemandem sein, Cig., C.; zamere, za zamero prositi, um Verzeihung bitten; — tudi zámera, ogr., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zaprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) eine Bitte thun, ersuchen, ansuchen: z. koga česa (za kaj), einen um etwas bittlich angehen; z. koga daru, jemanden anbetteln, Cig.; — 2) z. kaj, sich etwas erbitten, bestellen: dvajset jaselc je zaprošenih, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zaščítna rokavíca -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zlẹpíti, -ím, vb. pf. zusammenkleben, zusammenleimen, kitten, Cig., C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zlo prislov

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

zvábiti 2., -im, vb. pf. zusammenladen, zusammenrufen, zusammenbitten, Dict., Cig., Dalm.-C.; zvabi svoje prijatelje in sosede, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

žebrati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

žẹ́ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.-C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

žlíkrof žlíkrofa; tudi žlínkrof samostalnik moškega spola [žlíkrof]

navadno v množini jed iz nekvašenega testa iz moke in jajc v obliki žepka, polnjenega z različnimi nadevi

STALNE ZVEZE: idrijski žlikrof
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz kor. nem. Schlickkrapfen, Schlittkrapfen, verjetno iz nem. schlitten v pomenu ‛drseti, polzeti’ in Krapfen v pomenu ‛žličnik, v testo zavit cmok’, prvotno torej ‛spolzka jed iz kuhanega testa’ - več ...

žlīkrof -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.