Abarija [abarȋja] samostalnik ženskega spola

Skitija, tj. zgodovinska pokrajina severno od Črnega in Kaspijskega morja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ahajoski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Ahajce; SODOBNA USTREZNICA: ahajski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ajdovščina [ájdovščina] samostalnik ženskega spola

poganska dežela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Albanija -e ž zemljepisno lastno ime Albanija: Baiazet njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio tož. ed., inu Moreo (IV, 162) Albánija, dežela na jugozahodu Balkanskega polotoka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Angelska dežela [Anglija] gl. angelski, dežela ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

angelski2 -a -o pridevnik
ki se nanaša na Anglijo, Angleže; SODOBNA USTREZNICA: angleški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Arbanija [arbánija] samostalnik ženskega spola

Albanija

PRIMERJAJ: Arbanar, Arbanaš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ardelski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Erdeljsko, Sedmograško; SODOBNA USTREZNICA: erdeljski, sedmograški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Armenija -e ž zemljepisno lastno ime Armenija: ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie rod. ed. ǀ S: Ierni grè v'Armenio tož. ed., kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali ǀ Ta Krajl je regeral v'Armenij mest. ed. Arménija, dežela med Malo Azijo, Kavkazom in Perzijo, v 9.–10. stol. samostojno kraljestvo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

avstrijski -a -o (avšriški, avstriski) pridevnik
ki se nanaša na Avstrijo; SODOBNA USTREZNICA: avstrijski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

aziatiski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Malo Azijo ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: maloazijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

babelski -a -o (babelski, babeski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babelska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
1.2 v Stari zavezi, v zvezi babelski turen zelo visok stopničasti stolp v Babilonu; SODOBNA USTREZNICA: babilonski stolp; danes podoba brezboštva in človeške ošabnosti v odnosu do Boga
FREKVENCA: 194 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

babiloniski -a -o (babiloniski, babiloniški, bobiloniski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babiloniska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 49 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

barbarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na barbare; SODOBNA USTREZNICA: barbarski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bazanski -a -o (bazanski, basanski°) pridevnik
ki se nanaša na deželo Bašan; SODOBNA USTREZNICA: bašanski
FREKVENCA: 10 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.-Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. (LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bosanski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Bosno ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: bosanski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cesarstvo [cesȃrstvo] samostalnik srednjega spola

cesarstvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

cilicijski -a -o (ciliciski, ciliciški) pridevnik
ki se nanaša na Kilikijo; SODOBNA USTREZNICA: kilikijski
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Čerig [čerīgnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

otok Ciper

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

čigȃ,* pron. interr. 1) wessen? čiga je le-ta dežela? Dalm.; da se učimo, čiga sin je Kristus, Trub. (Post.); čiga je le-ta podoba? Schönl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., BlKr.; — 2) pron. indef. jemandes: ako čiga brat umrje, Dalm.; — skrčeno iz čijega, Škrab. (Cv. II. 11.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dažela gl. dežela ♦ P: 1 (*P 1563)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dažela
GLEJ: dežela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

deleža
GLEJ: dežela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

devę́ti, num. der neunte; deveta dežela, ein mythisches, fernes Land; Sliši se v deveto deželo, Npes.-K.; (Možili so me) Devetemu kralju V deveto deželo, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dežala gl. dežela ♦ P: 2 (TT 1557, TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dežala
GLEJ: dežela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dežę̑ł, f. = dežela, Cig., Jan., Mik.; Notri v deveto dežel, Npes.-Glas.; srečna Olentova dežel! Jurč.; pesem gre v dežel, das Lied verbreitet sich unter das Volk, Cig.; vsa naša dežel pripoveduje, Levst. (Zb. sp.); knjigo v d. poslati, prišla je knjiga v d., Levst. (LjZv.); tudi: v déžeł, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dežéla,* -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dežéla (dodatek k slovarju), dežéle, -elę́, (Cv., nam. -ę̑).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dežela [dežéla] (dužela) samostalnik ženskega spola

dežela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dežela -e ž dežela: cella njegova deshela im. ed. je polna kobilz ǀ v' Indij je ena deshela im. ed., v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge noſſio ǀ vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh ima ſvojga Rihtaria, vſakateru meſtu ſvojga Capitana, vſakatera deshela im. ed. ſvojga Firshta, vſakateru krajleſtvu ſvojga Krajla ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska, inu lashka deſhela im. ed. ǀ nasha deshela im. ed. od ſushe inu sheje nebo konzhana ǀ je s'dalne deshele rod. ed. prishal ǀ ga je bil s'deshele rod. ed. pregnal ǀ Gorje taiſti desheli daj. ed., v' kateri en nepameten Krajl regera ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki Desheli daj. ed. ǀ pruti tei deshele daj. ed. te oblube ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo tož. ed. pustiti ǀ Samurizi cello Spansko deſhelo tož. ed. ſo bily obrupali ǀ skoraj vſaku lejtu nouu furm v'deshelo tož. ed. pride ǀ nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo tož. ed. nasaj prinesli ǀ ſo mogozhna Gospoda v' Lashki, Nemshki, Shtajerski, Coroshki, inu Krajnski desheli mest. ed., inu v' Shpanskim Krajlevſtvi ǀ kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli mest. ed. ǀ V' shtajerski deshelli mest. ed. je bil en Gospud ǀ eden rajsha pò ptvy deſeli mest. ed. ǀ vſe kar je bilu v'desheli mest. ed. oſianiga ſo bile konzhale ǀ vus Egypt, inu tudi druge deshele im. mn. ob zaſsu taiste velike lakoti … sadosti kruha ſo imele ǀ te druge deſhele im. mn. y napumozh prideio ǀ Trije krajli is dalnih deshel rod. mn. ǀ ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil rod. mn. prishli v' Bethlehem Jeſuſa obyskati ǀ kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam daj. mn. ǀ vſe druge deshele tož. mn. is oroshiom ſo bily premagali ǀ v'dalne deſhele tož. mn. ſo ga bily predali ǀ pobegnio v'gorKejshi desèle tož. mn. ǀ v' mej drugimi Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: dežela živih
TERMINOLOGIJA: obljubljena dežela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

deželan [deželȁn] (duželan) samostalnik moškega spola

kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele; sodeželan

PRIMERJAJ: dežela, deželanik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

deželanik [deželȃniknepopoln podatek] (duželanek) samostalnik moškega spola

kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele; sodeželan

PRIMERJAJ: dežela, deželan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

deželica -e samostalnik ženskega spola
manjšalnica od dežela; SODOBNA USTREZNICA: deželica
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

deželski [dežẹ̄lski] (duželski) pridevnik

posvetni, deželski

PRIMERJAJ: dežela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dolanji -a -e (dulajni, dulani, dulanji) pridevnik
1. ki leži, je nižje; SODOBNA USTREZNICA: spodnji
2. v zvezi z veter ki prihaja z vzhoda; SODOBNA USTREZNICA: vzhodni
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Dolenjska [dolẹ́njska] samostalnik ženskega spola

Dolenjska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dom -a/-u (dum, dom) samostalnik moškega spola
1. prostor, kraj, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja; SODOBNA USTREZNICA: dom
1.1 poslopje, v katerem kdo stalno ali začasno biva; SODOBNA USTREZNICA: prebivališče, dom
1.2 s prilastkom kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
2. dežela, v kateri se je kdo rodil, kjer prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
FREKVENCA: 143 pojavitev v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

domovina -e samostalnik ženskega spola
dežela, v kateri se je kdo rodil, kjer prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

drag -a -o pridevnik
1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga
TERMINOLOGIJA: drago korenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

drȃjna, f. 1) der Gassenhauer, Cig.; das Buhlerlied, Pohl., ZgD.; — 2) zügelloses Treiben: ha, to bo drajna! ZgD.; — 3) der Ort zügellosen Treibens, der Tummelplatz, Cig., Jan.; Mesto Ljubljana bo pokraj'na, Kranjska dežela turška drajna, Npes.-K.; — 4) die Buhldirne, Pohl., M., Gor.; ta dečla postane opravljiva drajna, Bas.; — prim. drandati, direndaj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Drinopolje [nepopoln podatek] samostalnik srednjega spola
  1. Trakija, tj. pokrajina na južnem Balkanu
  2. mesto Odrin, Adrianopel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.-C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

držánje tudi déržanje -a s
1. zasedanje: Szedsztva dr'zánye sze ete mészec 8-moga zacsne AIP 1876, br. 1, 2
2. vzdrževanje: ocsa, i mati ſzta ſze mogla za nyihovo dr'sánye, i gori odhranyenyé ſzkrbeti KM 1790, 84
3. vedenje: Jezus dika lejpoga dr'sánya KM 1783, 40; za volo finoga dr'sánya KOJ 1833, XIV; I z-táksim dr'zányom odisla, tak da bi kralica bila AIP 1876, br. 9, 5
4. opravljanje: Na pokouro dr'zánya dén KŠ 1771, 852; vu pokoro dersányi SM 1747, 54
5. vsebina: dr'zánye ti knig BRM 1823, V
6. država, dežela: z-ednoga dr'sánya v-drugo dr'sánye KM 1790, 22; po vſzem 'Sidovſzkom dr'sányi KM 1796, 97; prejkvzeme ládanye vszejh austriánszkih Dr'sányov KOJ 1848, 109; Zdr'ſi Goszpodne Krála naſſega, i dáj nyemi miloscso, naj ſzvoja dr'sánya ravnati more KM 1783, 118; tiváriſtva, ſtera ſze za obcsinſztvo, národe, ali za dr'sánya imenüjejo KM 1790, 88; vu czaszarszki, i králeszki dr'sányaj KMK 1780, A(1)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

držę̑la, f. = dežela, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

držéla -e ž dežela, pokrajina: ménſe Á'zie Ikónie dr'zéla KŠ 1771, 571; I vo je ſla knyemi vſza Judee dr'zéla KŠ 1771, 103; szo 'ze od nigda törszka dr'zéla AI 1875, kaz. br. 5; Grcskoga orſzága dr'zéle po iméni Achaie meſzto KŠ 1771, 487; okouli bodoucsega dr'zéla KŠ 1771, 178; vu czejlo okouli dr'zélo Galilee KŠ 1771, 105; vu daleko dr'zélo KŠ 1771, 222; Vdr'zéli Genezaret KŠ 1771, 47; v törszkoj dr'zéli AI 1875, kaz. br. 3; okouli Jordána le'zajoucse dr'zéle KŠ 1771, 9; té tri dr'zél bogáti prednyari AI 1875, kaz. br. 3; zvön ti najmrzlejši držel AI 1878, 8; odide od nász, v-toplêse dr'zéle KAJ 1870, 24; na dr'zéle i rázlocsne jezike gledoucs KŠ 1771, A5b; Za one držéle je celo bogastvo AI 1878, 18; tam vtiſzti dr'zélaj KŠ 1771, 546; štera so po tej držélaj AI 1878, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dužela

GLEJ: dežela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Edom -a m zemljepisno lastno ime Edom: Taku govori G. Bug: Try pregrehe bom odpuſtil Edomu daj. ed., to zheterto pak pregreho mu nebom odpuſtil (V, 597) Édom, dežela med Mrtvim morjem in Akabskim zalivom (SP 1 Mz 32,4), v Novi zavezi imenovana grecizirano Idumeja; → Idumejet, → Judemeja, → Judemejar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

edomiterski -a -o pridevnik
ki se nanaša na biblijsko pokrajino Edom ali Edomce, Edomite; SODOBNA USTREZNICA: edomski, edomitski
FREKVENCA: 8 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

edomski -a -o pridevnik
ki se nanaša na biblijsko pokrajino Edom ali Edomce, Edomite; SODOBNA USTREZNICA: edomski, edomitski
FREKVENCA: 31 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

egipski -a -o (egipski, jegipski) pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 56 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Egipt [egīpt] samostalnik moškega spola

Egipt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Egipt -a m zemljepisno lastno ime Egipt: Egypt im. ed. je ta Kateri oskerbi te lazhne ǀ je is AEgypta rod. ed. raishal ǀ ta Isvoleni folk s'Egypta rod. ed. je pobegnel ǀ h'Firshtu celliga Egijpta rod. ed. je bil poviſhan ǀ bò mene ſpelal s'Egijpta rod. ed. ǀ rajsha pruti Egyptu daj. ed. ǀ Ioseph je imel veliku skerbij, inu opravila, dokler cell Egypt tož. ed. je regeral ǀ Bug sapovej pojti Mojseſsu v'Egijpt tož. ed. ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt tož. ed., v' Affrico, inu Britanio ǀ s'beſsedo napauni zevu AEgijpt tož. ed., s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ te negnusne shabe, katere cell ægypt tož. ed. ſo bile napolnile ǀ vus Egijpt tož. ed. resfrisha ǀ tudi Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt tož. ed. ǀ v'AEgijpt tož. ed. je imela beshati ǀ sklene de hozhe v'ægypt tož. ed. pojti ǀ kadar je pò Egypti mest. ed. raishal ǀ kadar ſe ſo v' AEgypti mest. ed. nashli ǀ shlishi de v'AEgypti mest. ed. je vſiga obilnu ǀ ena shena v'Egijpti mest. ed. eniga krokotila je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ njega lubi Syn Joſeph shivj, inu Krajlova v'ægypti mest. ed. ǀ G. Bug je bil sklenil pomorit te pervo rojene po cellem AEgyptu mest. ed. metaforično dežela greha: ſe lozhi s'Egypta rod. ed. tiga greha ǀ poſili jeh hozheo v'Egypt tož. ed. tega pakla perpravit ǀ v'tem neuarnem Egypti mest. ed. tiga ſapalaviga ſvejta Egípt, lat. Aegyptus, gr. Αἴγυπτος, kraljestvo v Severni Afriki

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

egiptarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

egipterski -a -o pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 176 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

egiptov -a -o pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 37 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

egiptovski -a -o pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

elamski -a -o pridevnik
ki se nanaša na biblijsko pokrajino Elam ali Elamce, Elamite; SODOBNA USTREZNICA: elamski, elamitski
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Erdelje [erdẹ̄lje] samostalnik srednjega spola

Sedmograška, Transilvanija, tj. kneževina v jugovzhodni Evropi, današnji Romuniji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Estrija [ẹ̄strija] samostalnik ženskega spola

Avstrija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

firštnija [firštnȋja] samostalnik ženskega spola

kneževina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

franski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Francijo ali Francoze; SODOBNA USTREZNICA: francoski
FREKVENCA: 19 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Gelonija ž zemljepisno lastno ime Alexander ab Alexandro tudi pishe, de v' tej desheli Gelonia im. ed. imenovani (III, 460) Ni jasno, katera dežela je mišljena, morda Valonija (?).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

goràt, adj. gebirgig; gorata dežela.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Istrija [īstrija] samostalnik ženskega spola

jadranski polotok Istra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Judèa -e ž
1. Judeja, dežela: Ivan krſztiteo predgajoucſi vu püſcsávi Judee KŠ 1771, 9; v Judei i Samárii KŠ 1771, 340; ki ſzo vu Judeji, naj be'zijo KŠ 1771, 80; Archelaus Kralüje nad Judeom KŠ 1771, 8
2. prebivalci Judeje: Teda je vö ſou knyemi Jeru'zalem, i vſza Judea KŠ 1771, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

jútrov, adj. Morgen-, östlich: jutrova dežela, das Morgenland, Mur., Cig., Jan.; — jutrovo, das Morgenland, Cig., Jan.; na jutrovem, im Morgenlande, Cig.; — morgenländisch, Cig., Jan.; jutrova civilizacija, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

jutrovadežela gl. dežela, jutrov ♦ P: 2 (TE 1555, TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

jutrovína, f. = jutrova dežela, jutrovo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

kadíti, -ím, vb. impf. 1) einen Rauch machen, räuchern; po hiši kaditi, das Haus einräuchern; k. koga, kaj, bähen, räuchern; kadila sem otroka, mazala sem ga, pa ni nič pomagalo, jvzhŠt.; — k. meso, das Fleisch selchen; — z žveplom sode k., die Fässer mit Schwefel einbrennen, Cig.; pojdi se kadit, mache, dass du weiter kommst, pack dich! jvzhŠt.; k. komu, jemandem Räucherwerk streuen: mene so zapustili in kade drugim bogom, Dalm.; — k. komu, jemanden lobhudeln, ihm Weihrauch streuen (z. B. in Reden); — k. se, rauchen; kadi se iz peči; kadi se po sobi; kadi se po gorah, es ist Höhenrauch; peč se kadi der Ofen raucht; njih pusta (= opustošena) dežela se kadi, Dalm.; kri se kadi in teče v potokih, Jap.-Valj. (Rad); — kadi se mu pod nos, es verdrießt ihn, Cig., jvzhŠt.; = kadi se mu, ZgD.; Babilončanom vse to zvedšim (nam. zvedevšim) se je grozno kadilo, Ravn.; — 2) k. (tobak), (Tabak) rauchen; ali kadiš? ne kadim; k. cigare; — 3) Staub machen: kaj tako kadiš? jvzhŠt.; k. jo kam, schnell gehen, Z.; to sta jo kadila! UčT.; — k. se, stauben: kadi se po cesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Kanaan m zemljepisno lastno ime Kanaan: Agar pak she li v' tej desheli Canaan im. ed. je bila Iſmaila porodila ǀ pogledai vſo leto deshelo Canaan im. ed. ǀ lakot je bila v'tej desheli Kanaan im. ed. Kánaan, lat. V Chanaan, gr. Χαναάν, v SP ‛obljubljena dežela’, sicer ‛Fenicija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Koratan [kóratannepopoln podatek] (Korotan) samostalnik moškega spola

Koroška

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

kraj [krȁj] samostalnik moškega spola
  1. konec
  2. naselje, kraj
  3. dežela
  4. pri oranju nastali jarek; brazda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

krajína -e ž
1. pokrajina, dežela: Nasa krajina BRM 1823, 437; Megye; okroglina, krajina KOJ 1833, 165; Vidék; krajina KOJ 1833, 182; poglavár Trakonitiske krajine KM 1796, 93; násztop sze more za vszáko krajino dogotoviti AI 1875, br. 1, 6; ſzo po vſzoj bli'snyoj krajini jáko lagoji glász meli KM 1790, 70; naj odide 'znyihovih krajin KŠ 1771, 27; prehodo je Paveo zgoránye kraíne KŠ 1771, 400; ali vküp ſze je piſztila z-obouje kraíne voda KM 1796, 36; dam ti krajine zemlé tebi na ládanye TA 1848, 3; meſzta nemam vu eti krajinaj KŠ 1771, 483
2. rob obleke: kak ſze je doteknola krajine Kriſztuſſovoga gvanta KM 1796, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

kraljestvo [kraljẹ̑stvo] samostalnik srednjega spola

kraljestvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Kras2 [krȁs] samostalnik moškega spola

pokrajina Kras

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

krtova dežela [kŕtova dežéla] samostalniška zveza ženskega spola

zasuta jama z mrličem; grob; krtova dežela; krtova dežela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

markecija [markecȋja] samostalnik ženskega spola

mejna grofija

PRIMERJAJ: markozina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

markozina [markozína] samostalnik ženskega spola

mejna grofija

PRIMERJAJ: markecija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

mejíti, -ím, vb. impf. 1) begrenzen, Grenzen setzen; — beschränken, Cig., Jan.; — 2) intr. grenzen; m. s čim, s kom, an etwas grenzen, jemandes Nachbar sein, Cig., Jan.; m. s kraljevstvom, Ravn.; meječa dežela, angrenzendes Land, Cig.; — 3) m. se, angrenzen, anrainen, Guts., Cig., Jan., Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Mezopotamija -e ž zemljepisno lastno ime Mezopotamija: kadar je rajshal s'Meſopotamje rod. ed. supet v'ſvojo deshelo ǀ kateriga je bil poslal v' Meſopotamio tož. ed. ǀ S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio tož. ed., v' Arabio, v' Ponto, inu Judæmeio ǀ v' Meſapotamij mest. ed. vezhkrat ſe sgodi, de komary Levom ozhij stakneio ǀ ludje v' Meſapotamy mest. ed., v' Araby, v' Affriki, v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli Mezopotámija, gr. Μεσοποταμία, dežela med Evfratom in Tigrisom

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Morija ž zemljepisno lastno ime Morija: Lyranus pravi, de taiſti hrib na katerem Abraham je hotel ſvojga Synu Iſaka umorit, inu G. Bohu offrat taiſti hrib je bil imenovan. Moria. im. ed. Hebreish pak Maria Moríja, dežela, v katero je Bog poslal Abrahama z namenom, da žrtvuje sina Izaka (SP 1 Mz 22,2); ime se hebr. glasi Morijjá, prvotno domnevno pomeni ‛kraj videnja’ in nima z osebnim imenom Maríja nič skupnega.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Nèftalim -a m Neftalim, svetopisemska dežela: Zemla Neftalim pouleg pouti mourja KŠ 1771, 12; vu Krajinaj Zabulona, i Neftalima KŠ 1771, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

nǫ̑tranji, adj. der innere, inwendig; notranja okna; notranje bolečine; — ministerstvo za notranje stvari, das Ministerium des Innern, DZ.; notranja dežela, das Binnenland, notranja kupčija, der Binnenhandel, Cig., Jan.; n. konj, das Sattelpferd, Jan. (H.); — tudi: notránji, Mur., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

obljúbiti, -im, vb. pf. 1) versprechen, verheißen; o. komu hčer za ženo; — geloben; obljubljena dežela, das gelobte Land; o. se kam (n. pr. na božjo pot), das Gelübde thun, irgendwohin zu wallfahrten; obljubljen praznik (katerega si kaka soseska izvoli), der Votivfeiertag, Ig (Dol.); — (beim Kaufe) anbieten; koliko si cenil, in koliko je obljubil? — 2) versichern: obljubim, da je bilo tako, Cig.; mislili so si, obljubim, gewiss dachten sie, Ravn.; — 3) obljubljen = priljubljen, beliebt, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

obpustíti,** -ím, vb. pf. verwüsten, Meg.; obpuščena dežela, Meg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

očę́tən, -tna, adj. Vater-, väterlich, V.-Cig.; očę̑tna dežela, Preš.; očetna hiša, LjZv.; v očetnem jeziku, Levst. (Zb. sp.); očetna ("očetina") ljubezen, Krelj; pod očetno ("očetino") oblastjo, Dict.; — nam. očetnji. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

očinadežela gl. dežela, očin ♦ P: 2 (TE 1555, TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Peru m zemljepisno lastno ime Peru: Pishe Pater Didacus Isviter is noviga ſvejtà, de v' tej desheli Perù: Je bila ena dekla per eni shlahtni, inu bogaboyezhi Gospei (V, 210) Perú, dežela, danes država v Južni Ameriki

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Pivka2 [pīvka] samostalnik ženskega spola

Pivško, tj. področje v porečju notranjske reke Pivke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

poizgubíti, -ím, vb. pf. nach einander verlieren, Zora; p. se, nach einander sich verlieren, verschwinden: kmalu so se vsi ljudje izpred cerkve poizgubili; glas se poizgubi, Cig.; dežela se bo v deželi poizgubila ein Land wird in dem andern aufgehen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

prestrán, adj. weit ausgedehnt, C.; prestrana okolica, C.; postavil me je na prestrano polje, Dalm.; dežela je dosti prestrana zanje, Dalm.; prestrano jezero, Dict.; prestrano in nevarno morje, Rog.; — geräumig, Dol.; — weit, bequem, C.; prestrana obleka, prestrani rokavi, Z.; — pogl. prostran.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Provenca -e ž zemljepisno lastno ime Provansa: V' ſtarih hiſtoriah ſem bral, de Berengarius je bil poerbal to deshelo Provenzo tož. ed. (V, 205) Provánsa, dežela v južni Franciji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

rójenski, adj. rojenska dežela, das Vaterland, Trub.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

setimski -a prid. šitimski: Kaj menish sapelat Nem. Nem. kakor ſi bil sapelal vne maloverne, katiri ſo tvoj Prasnik prasnovali v' tej Settimski mest. ed. ž desheli, od katerih Svetu Piſſmu pravi (V, 163) Šitím, lat. V Settim (SP 4 Mz 25,1), dežela Moabcev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Skitija -e ž zemljepisno lastno ime Skitija: Scithia im. ed. ſe huali de je bila porodila krajlizo Tomiro ǀ kakor nam samorio ſprizhat Scithia im. ed., Europa, Thracia, inu Achaia ǀ Po letem je shal S. Philippus bermat noter v' to deshelo Scythio tož. ed., kir vekshi tall ludy je bil pod bandero Chriſtuſa Jeſuſa perpravil ǀ pojte v'scithio tož. ed., inu tankaj bote vidili de po simi, inu po lejti ſo od veliziga mrasa smersli ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby, v'Scity mest. ed. Skítija, antična dežela na jugovzhodu Balkanskega polotoka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

slobǫ̑ščina, f. die Freiheit; v sloboščini (slobodščini) živeti, Krelj; vi ste na sloboščino pozvani, ogr.-Valj. (Rad); dežela večne sloboščine, Škrb.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Slovenska dežela gl. dežela, slovenski ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

slovẹ́ti, -ím, vb. impf. in einem Rufe stehen: slabo s., in schlechtem Rufe stehen, Ravn.; kranjska dežela je nekdaj slovela za bogato, LjZv.; — nav. rühmlich bekannt sein, berühmt sein; šampanjsko vino slovi po vsem svetu; njegovo ime bo slovelo vekomaj; — sloveč, berühmt; sloveče ime; (slovǫ́č, Štrek.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

sovrážən, -žna, adj. Feindes-: sovrȃžna dežela; feindlich: sovražno početje; feindselig, feind; biti komu s., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

starostija [starostȋja] samostalnik ženskega spola

grofija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

strana1 [dežela] sam. ž ♦ P: 5 (TR 1558, DB 1578-Reg , DB 1584-Reg3, MD 1592-hrv., ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

studę̑nčnat, adj. quellenreich, Mur., Cig., Jan., Met.; studenčnata dežela, Cig. (T.), Levst. (Cest.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Štajersko [štȃjersko] samostalnik srednjega spola

Štajerska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

tíkati 2., tȋkam, -čem, vb. impf. 1) betreffen, anlangen, angehen: t. koga, kaj, Notr.; to je njega samega tikalo, Krelj; kar pak našo telesno potrebo ino blago na tem svetu tiče, Trub.; kar sv. zakon tiče, Dalm.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — 2) t. se, berühren, an etwas stoßen; dežela se dežele tika; — sich beziehen, betreffen: t. se koga, česa; to se mene tiče; kar se mene tiče; tiče se poštenja, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Turčija [turčȋja] samostalnik ženskega spola

Turčija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ulẹ́gati, -lẹ̑gam, vb. impf. ad uleči; 1) erliegen [prim. uleči 1)]; — 2) gebären, M.; — 3) u. se, sich niederlegen; sich legen: prah se ulega, der Staub legt sich an; — dežela se ulega (senkt sich), Cig.; — povodenj se ulega (ist im Abnehmen begriffen); srd se ulega.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

vajvodstvo [vájvodstvo] (vojvodstvo) samostalnik srednjega spola

vojvodina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Volgarija [Volgārija] samostalnik ženskega spola

pokrajina Bolgarija na južnem Balkanu

PRIMERJAJ: Bulgarin, ol, vol2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Volhinija [Volhínija] samostalnik ženskega spola

Volhinija, tj. vzhodnoevropska zgodovinska pokrajina južno od Polesja

PRIMERJAJ: ol, vol2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

zamọ̑rski, adj. 1) überseeisch, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); zamorsko blago, Colonialwaren, Cig. (T.); zamorska trgovina, überseeischer Handel, Cig. (T.); — 2) Mohren-; zamorska dežela, das Mohrenland, Dict.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

zamurski -a prid. zamorski: Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski im. ed. m krajl Taletes ǀ Amaſus ſamurskimu daj. ed. m krajlu je bil leto pripuviſt ſaſtavil ǀ je shal v' ſamursko tož. ed. ž deshelo bermat, tuje pridiguat S Evangeli ǀ koku je mogal Aſa premagat, inu preſtrashit, takorshno ſilnu veliko Samursko tož. ed. ž vojsko ǀ S. Mathia s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho tož. ed. ž Deshelo je bil reſfejtil ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski mest. ed. ž desheli ǀ krajl Artaxerxes je bil velik po celli ſamurski mest. ed. ž desheli, inu v' Indy ǀ Ta Boshy Mojſeſ s' veſſeljom per tej ſamurshi mest. ed. ž medjaniterzi v' pushavi tiga ſvejta prebival Zveza zamurska dežela v prevodih citatov stoji na mestu lat. Aethiopia; → zamurec, → murski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

zapovedinstvo [zapovedȋnstvo] samostalnik srednjega spola

področje pod eno oblastjo, kraljestvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

zèmla -é ž
1. zemlja, zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje: vmárja, da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; ſteri ſzpijo vu práhi zemlé KŠ 1754, 139; (zrno) gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; tejlo moje, ſtero ſzi z-zemlé napravo KM 1783, 5; Áldüvao je ſzád ſzvoje zemlé KM 1796, 8; Z-zemlé zeléno vö pride SŠ 1796, 4; z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; i z zémle se hránijo AI 1878, 4; Sojo i zemlé napôkane stené BJ 1886, 6; Od ſzemena vcsetvéro zemlou KŠ 1771, 41; Niſtero je pa ſzpadnolo vu dobro zemlo KŠ 1771, 42; i vu zemlo, z-ſtere je vzéti, naj ſze nazáj povrné KM 1796, 7; zrno, Stero v-zemlo odide SŠ 1796, 4; i na zemlo sklácsi 'zitek moj TA 1848, 6; Naj tejlo tiho pocsiva, Vzemli SŠ 1796, 5; Z-zemlé ſzo ſztvorjena bilá, z-zemlom páli poſztánejo SŠ 1796, 164; Avarci szo meli z-zemlov notrizagrajene oploute KOJ 1848, 6; so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3
2. zemlja, del zemeljske površine: i taki ſze je zemla ſz-trávov zelenila KM 1796, 4; kaj bi zemla ednouk vcsaszi puna lüdi poſztánola SIZ 1807, 8; Zemla, zrák je puna stvári AI 1878, 3; Oráts, tsáka zemlé drági ſzád SM 1747, 28; i z zráka i zemlé se hranijo AI 1878, 4; i napunite zemlou SIZ 1807, 7; ako ſchés dugo ſiv biti natoi zemli TF 1715, 15; dr'ſine i naſzlejdnye ſzo dalecs po zemlé razisle KM 1790, 86; tá trosi dnéve ſzvoje na zemli SIZ 1807, 7; kama se koli na našoj zemli zglédnemo AI 1878, 3
3. kopno: I pelavſi te ládje kzemli KŠ 1771, 180; ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b
4. svet: zemla more vſza múcsati SM 1747, 76; je czejla zemla oſzkrúnyena bila KŠ 1754, 11a; dokecskoli ne prejde néba i Zémla KŠ 1771, 14; ſztvoriteli nébe ino zémle TF 1715, 21; Sztvoriteli nébe ino zemle ABC 1725, A5a; Boug nébe ino zémle KŠ 1754, 245; Goſzpoud nébe ino zémle KŠ 1771, 37; Nébe, zémle ſztvoriteli BKM 1789, 6; ſztvoriteli Nébe, i zémle KMK 1780, 8; Goszpoud nébe, i zémle KM 1783, 23; Ki ſzi Nébe, zemle Goſzpôd BRM 1823, 2; more z-obrasza zemlé potüniti i vogrszki národ KOJ 1833, III; Csüdüj zemlé vugodno sztávo KAJ 1848, 7; szodczi zemlé, dájte sze povcsiti TA 1848, 3; nébo zemlo mourje TF 1715, 1; Ár je ſztvouro Boug, Nebou, Zemlou TF 1715, 14; nyegov odvetek bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; nemáram za nebo i za zémlo KŠ 1754, 14; piſztim glád na eto zemlou KŠ 1754, 4b; ár oni bodo zemlo öroküvali KŠ 1771, 13; Boug je ſztvouro i zemlou KMK 1780, 9; Od Ocsé Bogá na zemlo, Priso BKM 1789, 3; Mir Na zemlo povedali BRM 1823, 4; Boidi volya tvoia tak i nazemli ABC 1725, A4b; Zvün tébe nikai na zemli me ſzerczé ne lübi SM 1747, 76; i kakoli odvé'zes na zemli, odvézano bode KŠ 1754, 194; kako je vu nébi, tak i na zemli KŠ 1771, 18; ti Goszpodne na Nébi, i na zemli KM 1783, 4; ki ſzo vnébi, i na zemli BKM 1789, 5; kteri láda, nebom ino zemlom SM 1747, 87; ka on nad nébov i zemlouv láda KŠ 1754, 180
5. dežela, pokrajina: Zemla Zabulon KŠ 1771, 12; le'zi bode Sodomſzkoj i Gomorſzkoj zemli KŠ 1771, 32; idi vIzraelſzko zemlo KŠ 1771, 8; I vo je raziſao té gláſz po vſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemi razpresztréjo KOJ 1848, 3; Na spanyolszkoj zemli AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

zemlja -e ž 1. zemlja, tj. prst, zemeljska površina in ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja: obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla im. ed. ǀ Semla im. ed. katera nima obeniga grunta, inu vener ſe negane ǀ vy ſte ſemla im. ed. is katere rasteio ǀ lujtra, katera od semle rod. ed. do Nebeſs je dosegla ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle rod. ed. slatu ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle rod. ed. ǀ vſak dan s'semle rod. ed. v'luft s'teleſsam ſe polsdigne ǀ imaio perpognene nyh misly, inu shelje k' semli daj. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli daj. ed. de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie ǀ tize mertve ſo na semlo tož. ed. padale ǀ v'tem zhaſsu je ſtuaril ſemlo tož. ed., inu Nebu ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo tož. ed. ǀ malu ſe yh najde Kateri bi hoteli v'Nebu gledat, temuzh li v'ſemlo tož. ed. ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo tož. ed., inu v'posvejtne lushte postavio ǀ shivali glavo, inu ozheſſa v'ſemlò tož. ed. obernene dershè ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli mest. ed. hodi ǀ per ſemli mest. ed. oſtaneio, inu na semli mest. ed. nyh lon yshzhejo ǀ zhegar koshize she na samli mest. ed. taku lepu deshe ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj mest. ed. prebiual ǀ veſselje v'semli mest. ed., sakaj samerka de skoraj po tej bode nje ſtuarniK hodil ǀ sa leto jeſt skerbim, inu nikar sa letu kar je nasemli +mest. ed. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo or. ed., Kateriga liſejo ǀ bo myr ſturil mej Bugam, inu zhlovekam, mej ſemlo or. ed., inu nebeſſah ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo or. ed. proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou 2. dežela: Bug je bil obvarval to ſemlo tož. ed. Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh Pomeni ‛prst’, ‛zemeljska površina’ in ‛ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja’ so v nekaterih zgledih težko ločljivi, zato so navedeni mešano.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Žavčje [žávčjenepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

nemška kneževina Saška

PRIMERJAJ: žavski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

žitorǫ́dən, -dna, adj. Getreide hervorbringend, getreidereich, Jan., nk.; žitorodna dežela, žitorodno leto, das Kornland, das Kornjahr, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

Število zadetkov: 119