grád1 -a m (ȃ)
1. pog. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah; maligan: to žganje ima kakih trideset gradov
2. mat. enota za merjenje kotov, stotina pravega kota:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grád2 -ú in -a m, mn. gradôvi (ȃ)
1. veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče: grad je začel razpadati; okoli gradu je lep vrt; mogočen, utrjen grad; obzidje gradu / ekspr. njegova hiša je pravi grad bogata, razkošna stavba / ljubljanski grad / v ljudskih pesmih, v pravljicah: stoji tam beli grad; stekleni, začarani grad; pren., pesn. takrat so se podrli njihovi sanjski gradovi
2. zastar. mesto1: Turki so prisegli porušiti stolni grad
● ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
grada samostalnik moškega spola
merska enota za merjenje alkohola
merska enota za merjenje kotov
IZGOVOR: [grát], rodilnik [gráda]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grád1 -a m (ȃ) mat. |merska enota|; knj. pog. maligan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Grád1 -ú m -u -- -u -om zem. i. (ȃ ȗ) Ljubljanski grad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grád2 -ú in grád -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) ljubljanski ~ |poslopje|; pesn. sanjski ~ovi; poud.: Njegova hiša je pravi ~ |bogata, razkošna stavba|; obljubljati komu zlate ~ove |srečo, bogastvo|; zastar. mesto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Grád2 -a m, zem. i. (ȃ) |v Prekmurju|: pri ~u
gráški -a -o (ȃ)
Grajàn -ána in Graján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Grajánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grád1 -a m
GLEJ SINONIM: maligan

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

grád2 -ú m
veliko utrjeno poslopje, nekdaj zlasti graščakovo bivališčepojmovnik
SINONIMI:
graščina, ekspr. gradič, ekspr. gradiček, ekspr. graščinica, knj.izroč. kastel
GLEJ ŠE SINONIM: mesto1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

grád Frazemi s sestavino grád:
gradíti gradôve v oblákih, obétati zláte gradôve, obljúbljati gradôve v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradove v obláke, zláte gráde si obétati, zláti gradôvi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grȃd -a in gradȗ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grȃd 1., grȃda, gradȗ, m. 1) die Burg, das Schloss; cesarski g., die kaiserliche Burg; letni g., das Sommerschloss; gradove zidati v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; — 2) = mesto, die Stadt, Ist.-C., Krelj; — 3) pl. gradi, der Presskufenkranz, das Pressgesimse, Hal.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gràd 2., gráda, m. = toča, Meg.-Mik., Jan., C., Vrt.; — hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grád -a m grad: Terdi grád je nas Bog SM 1747, 79; Nas mocsen grád BKM 1789, 115; A vár, kastély, grád AIN 1876, 12; zapovedao ga je vu grád KM 1796, 129; ti zmo'sni gradi ſzo zidali SŠ 1796, 126; gráde i meszta dao obzidati mocsno KOJ 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grad [grȃd] samostalnik moškega spola

grad, trdnjava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grad samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

grad m, F6, arx, grad, bramba; castellanus, kateri v'gradi ẛapoviduje, ali ga varuje, ali vardeva, gradni Goſpúd; castellum, vel castrum, gräd, bramba; litorea arx, en grád per kraju morjá; magdalenus, -a, -um, od Magdala gradú. Marc:16; mausolaeum, ſmertni grad

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grad -a m grad: nijh grad im. ed., inu vſe kar je bilu v'gradi je pogorelu ǀ en Skof v' perſianski desheli je bil pregnal hudizhe s' eniga grada rod. ed. ǀ S. Chrish je bil Skof pruti gradu daj. ed. ſturil ǀ ima en mozhan grad tož. ed. na shivi skali ſisidan ǀ vſame pojti ven grad tož. ed. sa Mujshkro shlushit ǀ v' tem Grofovem gradi mest. ed. Braviller ǀ vſe kar je bilu v'gradi mest. ed./daj. je pogorelu ǀ v' nemski desheli v' tem gradu mest. ed. Waldenberga veliku shlahtnih Gospudu bi bili shivi sgoreli ǀ pod Gradam or. ed. veni kmetushki hishi je mogla prebivat ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, shlahtnikam te grady tož. mn. ǀ je bila navajena po lepeh proſtorneh gradeh mest. mn. prangat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grad -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gradopomba -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gradopomba -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grad1 [graščina] sam. m ♦ P: 26 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grad2 [toča] sam. m ♦ P: 4 (DB 1578-Reg, DB 1584-Reg3, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grád gradú m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grad

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grad m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grad ► gˈraːt gˈradaː m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Beli Grad m zemljepisno lastno ime Beograd: Soliman Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko deshelo, ter Ogre je bil premagal, inu ym je bil vſel Beli Grad tož. ed., inu Budo Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) Sulejman II. Veličastni je 1521 zavzel Beograd in 1526 porazil Ogre pri Mohaču.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Brežice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Brežic množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad v Brežicah
IZGOVOR: [bréžice], rodilnik [bréžic]
ZVEZE: grad Brežice

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Cekínov grád -ega -ú m, druga enota dalje -u -- -u -om zem. i. (ȋ ȃ  ȋ ȗ) v ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Devin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Devina samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad pri Trstu
nekdaj upravna enota pri Trstu
IZGOVOR: [devín], rodilnik [devína]
BESEDOTVORJE: devinski
ZVEZE: grad Devin, gospostvo Devin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Dublinski grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dublinskega gradu in Dublinskega grada samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad v Dublinu
IZGOVOR: [dáblinski grát], rodilnik [dáblinskega gradú] in [dáblinskega gráda]
PRIMERJAJ: dublinski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Gornji Grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gornjega Grada samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
IZGOVOR: [górnji grát], rodilnik [górnjega gráda] tudi [górnjega gradú]
BESEDOTVORJE: Gornjegrajčan in Gornjegrajec, Gornjegrajčanka in Gornjegrajka, Gornjegrajčanov in Gornjegrajčev, Gornjegrajčankin in Gornjegrajkin, gornjegrajski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Górnji Grád -ega -a m, zem. i. (ọ̑ ȃ) v ~em ~u
gornjegrájski -a -o (ȃ)
Gornjegrájčan -a in Gornjegrájec -jca m, druga oblika z -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Gornjegrájčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Gornji Grad [gọ̑rnji grȃd] samostalniška zveza moškega spola

štajersko mesto Gornji Grad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grad.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
gradbeni

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grad. okrajš. gradbeništvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Grad, hidroelektrarna »Brežice« – velika ali mala začetnica prvih sestavin

Kakšne začetnice naj uporabim pri Gradu Brežice in Viteški dvorani, ki je del omenjenega gradu? Prav tako ne vem, ali naj pri vodovodnem stolpu, ki je simbol mesta Brežice, uporabim veliko začetnico. Kaj pa pri hidroelektrarnah Brežice, Boštanj, Blanca itd., ki spadajo pod družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kovačji Grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kovačjega Gradu tudi Kovačjega Grada samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Črnomelj
IZGOVOR: [kováčji grát], rodilnik [kováčjega gradú] tudi [kováčjega gráda]
BESEDOTVORJE: Kovačjegrajec in Grajanec, Kovačjegrajka in Grajanka, Kovačjegrajčev in Grajančev, Kovačjegrajkin in Grajankin, kovačjegrajski in grajanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kŕnski grád -ega -ú m, druga enota dalje -u -- -u -om zem. i. (ȓ ȃ  ȓ ȗ) |sedež karantanskega kneza|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ljubljanski grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ljubljanskega gradu samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad v Ljubljani
IZGOVOR: [ljubljánski grát], rodilnik [ljubljánskega gradú] tudi [ljubljánskega gráda]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ljubljánski grád -ega -ú m, druga enota dalje -u -- -u -om zem. i. (ȃ ȃ  ȃ ȗ) |vzpetina|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Loški grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Loškega gradu tudi Loškega grada samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad v Škofji Loki
IZGOVOR: [lóški grát], rodilnik [lóškega gradú] tudi [lóškega gráda]
PRIMERJAJ: Škofjeloški grad

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Mali grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Malega gradu in Malega grada samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina v Kamniku
IZGOVOR: [máli grát], rodilnik [málega gradú] in [málega gráda]
BESEDOTVORJE: malograjski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Mali grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Malega gradu in Malega grada samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ime več gradov
IZGOVOR: [máli grát], rodilnik [málega gradú] in [málega gráda]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Miramar
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Miramara samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad pri Trstu
IZGOVOR: [miramár], rodilnik [miramára]
BESEDOTVORJE: miramarski
ZVEZE: grad Miramar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Novi Grad -ega -a m zemljepisno lastno ime Novi Grad: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah … v' Novimgradu mest. ed. (IV, 171) Verjetno je mišljen Nôvi Grád Podrávski pri Koprivnici.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Predjamski grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Predjamskega gradu in Predjamskega grada samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad v Predjami
IZGOVOR: [predjámski grát], rodilnik [predjámskega gradú] in [predjámskega gráda]
PRIMERJAJ: predjamski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Predjámski grád -ega -ú m, druga enota dalje -u -- -u -om zem. i. (á ȃ á ȗ) |grad pri Postojni|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Spiški grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Spiškega gradu in Spiškega grada samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad na Slovaškem
IZGOVOR: [spíški grát], rodilnik [spíškega gradú] in [spíškega gráda]
PRIMERJAJ: Spiš

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Spodnji Stari Grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Spodnjega Starega Grada tudi Spodnjega Starega Gradu samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Krško
IZGOVOR: [spódnji stári grát], rodilnik [spódnjega stárega gráda] tudi [spódnjega stárega gradú]
BESEDOTVORJE: Spodnjestarograjčan in Starograjčan in Spodnjegrajčan, Spodnjestarograjčanka in Starograjčanka in Spodnjegrajčanka, Spodnjestarograjčanov in Starograjčanov in Spodnjegrajčanov, Spodnjestarograjčankin in Starograjčankin in Spodnjegrajčankin, spodnjestarograjski in starograjski in spodnjegrajski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Škofjeloški grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Škofjeloškega gradu tudi Škofjeloškega grada samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad v Škofji Loki
IZGOVOR: [škófjelóški grát], rodilnik [škófjelóškega gradú] tudi [škófjelóškega gráda]
PRIMERJAJ: Loški grad

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Večdenotativnost imen in njihovo spreminjanje: »gospostvo Loka«, »loško gospostvo« in »Loški grad«

Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.

Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?

Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.

Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Število zadetkov: 54