Tiskanje

bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]

oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih

1.1.

navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup

2.1.

ekspresivno

3.

navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti

4.

ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno

ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...

epitáf epitáfa samostalnik moškega spola [epitáf]

1.

besedilo, pesem, posvečena umrlemu, za napis na nagrobniku, spominski plošči

1.1.

2.

ekspresivno zadnje pomembnejše delo pred smrtjo, navadno umetniško

3.

ekspresivno kar odraža, pomembno zaznamuje, izkazuje spoštovanje čemu, kar izginja, se končuje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epitaph in lat. epitaphium iz gr. epitáphion, iz epí ‛na, nad’ + táphos ‛grob’

gospodováti gospodújem nedovršni glagol [gospodováti]

1.

imeti, izvajati oblast

2.

imeti vodilno, pomembno vlogo

3.

ekspresivno biti umeščen višje od okolice ali biti kje opazno prisoten

ETIMOLOGIJA: ↑gospod

júrišati júrišam nedovršni glagol [júrišati]

1.

izvajati silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev

2.

ekspresivno izvajati silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu

2.1.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: jurišati na nebo
ETIMOLOGIJA: ↑juriš

kentáver kentávra samostalnik moškega spola [kentávər]

1.

grško mitološko bitje z zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in nogami konja

2.

podoba, ki predstavlja mitološko bitje z zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in nogami konja

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kentaur in lat. centaurus iz gr. kéntauros, nejasnega izvora

nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen]

1.

pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela

1.1.

2.

ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč

ETIMOLOGIJA: ↑nagačiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

plétna plétne; tudi plétnja samostalnik ženskega spola [plétna]

lesen čoln s ploskim dnom in streho ter dvema vesloma za prevoz turistov na Blejski otok

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. nem. Plätten < stvnem. platta, prevzeto iz srlat. plat(t)a ‛plovilo s ploskim dnom’ - več ...

ranocélnik ranocélnika samostalnik moškega spola [ranocélnik]

nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo

ETIMOLOGIJA: ↑rana + celnik iz ↑celiti

vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]

navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva

STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...

vlákec vlákca samostalnik moškega spola [wlákəc]

1.

manjši vlak, zlasti za prevoz turistov

1.1.

;

SINONIMI:

cestni vlak, turistični vlak

2.

igrača, ki predstavlja vlak

3.

enostaven ples, pri katerem plesalci tvorijo premikajočo se kolono

STALNE ZVEZE: hitri vlakec, vlakec smrti
ETIMOLOGIJA: ↑vlak