državljánskopráven -vna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na državljansko pravo: izvedenec za državljanskopravne zadeve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ekspêrt -a m (ȇ) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke, izvedenec: pravni ekspert;
ekspert za rusko književnost pri založbi;
izjava, poročilo eksperta za gozdarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
entomolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na entomologe ali entomologijo: entomološki izvedenec;
entomološka raziskavanja / entomološke zbirke / entomološki inštitut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
forénzik -a m, člov. (ẹ́) strokovnjak, izvedenec, ki se ukvarja s preiskavo človekovih sledi, zlasti kemijskih, bioloških, ki so v kakršni koli zvezi s kaznivimi dejanji, prometnimi nesrečami, in pripravlja izvedensko mnenje: Forenziki so na osnovi zbranih podatkov naredili fotorobota nasilneža, ki je na ljubljanski avtobusni postaji huje ranil šoferja E ← nem. Forensik(er), agl. forensic (scientist) 'forenzični (znanstvenik)' iz ↑forénzika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
izkúšenec tudi skúšenec -nca m (ȗ) - 1. knjiž. izkušen človek: življenjski izkušenec / pogovoriti se o stvari z izkušencem
- 2. zastar. izvedenec: zaslišali so priče in izkušence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
izvédenec -nca m (ẹ̑) strokovnjak, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke: vprašati za mnenje izvedenca;
kmetijski, pravni, zdravniški izvedenec;
izvedenec psihiater;
izvedenec za podvodni ribolov;
izjava, poročilo izvedenca / publ. bil je velik izvedenec v svoji stroki poznavalec svoje stroke, strokovnjak
♦ jur. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre // ekspr. dober poznavalec česa: izvedenci imajo cviček iz Gadove peči za najboljši cviček / bil je velik izvedenec v ljubezenskih rečeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
múfti -ja m (ȗ) v muslimanskem okolju najvišji duhovnik in versko-pravni izvedenec na določenem ozemlju: šel je k muftiju po nasvet / veliki mufti v Jeruzalemu verski poglavar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
priséči -séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ́) - 1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pismeno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil
// kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako
♦ jur. po krivem priseči - 2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik skupščine je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost
- 3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje
priséžen -a -o: tu je bilo priseženih veliko priseg
● star. priseženi izvedenec zapriseženi izvedenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sóden -dna -o prid. (ọ́) - 1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji primitivnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi
- 2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni pripravnik; nekdaj sodni pristav, svetnik / sodni okoliš / sodni zapori nekdaj zapori za priprte osumljence, obtožence
● sodni dan ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. pohiti vendar, kaj misliš, da te bodo do sodnega dne čakali (zelo) dolgo; ekspr. tega do sodnega dne ne bom pozabil nikoli; knjiž., ekspr. po sodnem dnevu svetovne vojne po grozotah, razdejanju; star. Bog ga je poklical pred sodni stol umrl je
♦ jur. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre; sodni kolek kolek, s katerim se sodišču plačujejo takse; sodni nalog; sodni senat, zbor; sodni stroški stroški v zvezi s sodnim postopkom; sodna oblast; sodna obravnava, razprava; sodna poravnava poravnava pred sodiščem v postopku tožbe; med. sodna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem; zgod. sodni gospod v fevdalizmu zemljiški gospod s sodno oblastjo za svoje zemljiško gospostvo
sódno prisl.: sodno preklicati; sodno overovljen podpis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
soglásje -a s (ȃ) - 1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa: doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju
- 2. pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve česa: dati soglasje za zvišanje cen; investitor mora za vsako spremembo dobiti soglasje ustreznega organa; zamenjati stanovanje brez soglasja stanodajalca
// mnenje, da je kaj pravilno, ustrezno: dobiti soglasje k finančnemu načrtu, predlogu
// dokument s takim mnenjem: podpisati soglasje; imeti za gradnjo vsa potrebna soglasja - 3. knjiž. skladnost, ubranost: soglasje med vsebino in obliko / biti sam s seboj v soglasju / redko glas trobente se je zlival z drugimi glasovi v prijetno soglasje sozvočje, harmonijo
● ekspr. med njima je vladalo soglasje medsebojno razumevanje, prijateljstvo; delati v soglasju s predstojniki po njihovih navodilih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vpogledováti -újem nedov. (á ȗ) pregledovati kaj, navadno uradni dokumenti, z namenom ugotoviti, poiskati kaj: neposredno vpogledovati; ne imeti pravice vpogledovati v zasebno elektronsko pošto; Sodni izvedenec v tej zadevi strokovnega dela ni imel, saj mu v zdravstvene kartoteke, v katerih je popis bolezni, ni bilo treba vpogledovati in tudi ni vpogledoval E ↑vpoglédati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zapriséči -séžem dov., zaprisézi zaprisézite; zapriségel zapriségla; nam. zapriséč in zaprisèč (ẹ́) narediti, da kdo opravi prisego: sodnik zapriseže pričo / hotel ga je zapriseči, da bi izpolnil njegovo voljo s prisego obvezati // narediti, da kdo opravi slovesno izjavo: zapriseči sodnika; zapriseči vojake; zapriseči ob nastopu službe, prevzemu oblasti
● publ. zaprisegli so, da tega niso storili prisegli, zagotovilizapriséči se knjiž. trdno obljubiti, skleniti: zaprisegel se je, da tega ne bo več delal
zapriséžen -a -o: zaprisežen izvedenec; zapriseženi sodni tolmač
● knjiž. brez intuicije tudi tak zaprisežen racionalist ne more shajati nepopustljiv, dosleden
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zdravníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravnike: bela zdravniška halja;
zdravniška torba / zdravniški poklic; zdravniška etika / iti na obvezni zdravniški pregled; zdravniška oskrba; iskati zdravniško pomoč; biti pod zdravniškim nadzorstvom; zdravniško spričevalo / svoje mnenje je dal tudi zdravniški izvedenec; zdravniška komisija; sestanek zdravniškega društva
♦ med. zdravniški konzilij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.