kíla1 -e ž (í) izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino: zaradi prevelikega napora je nastopila kila / ima prirojeno kilo / operirati kilo / boleha za kilo
♦ anat. dimeljska, popkovna kila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kíla2 -e ž (ȋ) pog. kilogram: kila krompirja; zavoji po pet kil / vse skupaj tehta več kil / elipt. dve kili za zrezke, prosim dva kilograma mesa
// prodajati na kile
● ekspr. kilo za kilo ali pa nič menjati samo za enako količino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kílav -a -o prid. (í) 
  1. 1. slabš. šibek, slaboten, bolehen: na pomlad so otroci bolj kilavi; videti si prav kilav / je kilave postave / ima kilav glas / kilava koza suha, mršava
    ●     veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
    // slab, nekvaliteten: to so kilava jabolka / produkcija je bila precej kilava / imamo kilavo vreme neprijetno, pusto
  2. 2. redko ki ima bolezen kilo: ker je pretežko dvignil, je postal kilav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kilo... ali kílo... in kilo... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na tisoč: kilocikel, kilopondmeter

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kílobájt -a in kilobyte -ta cit. [kílobájt] m (ȋ-ȃ) rač.
osnovna merska enota za količino pomnilnika v računalništvu, 1024 bajtov, simbol kB: Digitalni potni list ima vgrajen čip, kamor lahko shranimo za 32 kilobajtov biometričnih in besedilnih podatkov E (↑)kilo… + ↑bájt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kílobít -a m (ȋ-ȋ) rač.
redkeje uporabljena merska enota za količino pomnilnika v računalništvu, 1024 bitov, predvsem v zvezi s hitrostjo prenosa podatkov: Modemi s hitrostmi prenosa nekaj kilobitov na sekundo se vse bolj umikajo hitrejšim tehnologijam, kot so ISDN, ADLS in kabelski modemi E (↑)kilo… + (↑)bít

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mréna1 -e ž (ẹ́) 
  1. 1. strjena plast, navadno na površini tekočin, redkejših snovi: na mleku se je naredila mrena; pod nogami so hrstale ledene mrene; mrena na barvi; zdelo se mu je, kot bi imel mreno pred očmi; gledal je kakor skozi mreno
    // kar je temu podobno: pobočje je pokrivala meglena mrena / mrena dežja; pren. na oči mu je legla mrena utrujenosti
  2. 2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mrena okrog mišic / redko od napora mu je počila mrena v trebuhu je dobil kilo
  3. 3. poljud. posamičen prozoren oblak v velikih višinah, strok. cirus: opazovati mrene na nebu
    ●     ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; poljud. zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, strok. glavkom
    ♦     anat. možganska mrena možganska ovojnica; pljučna mrena ki obdaja pljuča; rebrna mrena ki obdaja prsni koš od znotraj; trebušna mrena ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; mrena ob srcu; fot. mrena svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji; osen; med. črna mrena slepota zaradi obolenja mrežnice ali vidnega živca; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; zool. letalna mrena mrena ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; plavalna mrena plavalna koža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

operírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. nedov. in dov. z zdravniškim dejanjem odstraniti oboleli, poškodovani organ, tujek ali vzpostaviti normalno delovanje poškodovanega organa: dati se operirati; operiral ga je primarij; ponesrečenca so že operirali / operirati oko, pljuča; operirali so ga na prostati / operirati bulo, kilo, slepič
  2. 2. voj. opravljati vojaške operacije: bombniki in lovci so operirali skupaj s kopenskimi silami; brigada je v tistem času operirala na Gorenjskem
  3. 3. publ. delovati, nastopati: njihova mornarica operira že na vseh svetovnih morjih; kot borzni agent je operiral v večjih mestih države
  4. 4. publ., z oslabljenim pomenom, v zvezi s s, z izraža, da je dejavnost osebka v zvezi s tem, kar izraža samostalnik: banke operirajo z denarjem vlagateljev; operirati s stvarnim gradivom / umetnik operira z barvo, obliko / operirati s številkami / režiser mora pri snemanju operirati z montažerjem sodelovati; v svoji razpravi operira s predzgodovinskimi vplivi jih upošteva, navaja
  5. 5. ekspr. uporabljati: rad operira z abstraktnimi pojmi, tujkami; kot govornik operira s frazami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Število zadetkov: 8