magári člen. (ȃ) pog. 1. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: čakal te bom magari do polnoči;
za tako sliko dam magari pet tisoč evrov tudi, celo;
čevlje lahko prodaš ali pa jih magari podariš // izraža pritrjevanje, privolitev: »Ali bi ga požirek?« »Magari.« 2. v vezniški rabi čeprav, tudi če: avto bom prodal, magari z izgubo / magari če se na glavo postaviš, ne dobiš; potem naj me zaprejo, pa magari za več let / elipt. »Vstani, ura je že sedem.« »Magari devet.«
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
magári1 podr. dop. vez. (ȃ) neknj. ljud. čeprav: To bom prodal, ~ z izgubo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
magári2 verjetn. člen. (ȃ) neknj. ljud. tudi, celo: Čakal te bom ~ do polnoči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
magári vez.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024
magȃri člen. in vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
magȃri, adv. meinethalben: m. če, selbst wenn; tudi: magar; — prim. it. magari; hs. makar iz tur. mégér, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
magari
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
magari člen.
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.
magari ► maˈgaːrė prisl.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.