máliSSKJ -a -o prid. (ȃ) máli šólar -ega -ja m, člov. (ȃ, ọ̑) do leta 2000
učenec male šole; malošolar: V zgibanki je zapisano, kdaj in zakaj je treba nositi kresničko ter zakaj naj mali šolarji in prvošolčki nosijo rumeno rutico
málo délo -ega -a s (ȃ, ẹ́)
delo, ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega pol minimalne plače: predlog zakona o malem delu; uvajanje spodbud za malo delo; Malo delo koristi vsem, ki na trgu težko najdejo zaposlitev
málo gospodárstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
gospodarstvo, ki vključuje manjša podjetja in obrti: sklad za razvoj malega gospodarstva; Več denarja bo namenjenega spodbujanju nekaterih posebnih projektov, kakršna sta podjetništvo žensk in mladih ter spodbujanje malega gospodarstva na nerazvitih območjih
málo mórje prisl. (ȃ, ọ̑) ekspr.
izraža veliko količino ali mero; velikoSSKJ: Na festivalu se je nagnetlo malo morje obiskovalcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
dàj-dám1 -- in -a m (ȁ-á) odnos, ki temelji na medsebojni izravnavi v dajanju in prejemanju dobrin: Nemčija je že prej predlagala sedemletno zamrznitev pravice do dela prebivalcev novih članic v starih in tudi ta politični daj-dam je v Berlinu sprožil veliko nasprotij E (↑)dátidàj-dám2 -- v prid. rabi
daj-dam odnos in odnos daj-dam; Že malo pod površino daj-dam logike odnosov posameznik – skupnost se izkaže, da posameznik od skupnosti in od soljudi potrebuje in dobiva mnogo več kot zgolj boljše možnosti za fizično preživetje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
faksírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pošiljati sporočila po faksu: Recept je treba bodisi faksirati bodisi poslati po elektronski pošti 2. sporočati komu kaj po faksu: Malo sem faksiral, malo klical, njegove elektronske pošte pa nisem mogel izvrtati E ↑fáks1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nízkoenergíjski -a -o prid. (ī-ȋ) 1. ki deluje z majhno energijo, močjo: nizkoenergijski laser; Za obsevanje z visokoenergijsko napravo morajo bolniki čakati do konca junija, čakalne dobe za obsevanje z drugimi nizkoenergijskimi napravami pa so nekoliko krajše 2. ki porabi malo energije: nizkoenergijski stanovanjski objekt; V idealnih razmerah je nizkoenergijska hiša pravilno orientirana, preproste oblike kocke in narejena iz čim manj različnih materialov 3. ki ima majhno energijo: nizkoenergijski valovi v magnetnem polju; nizkoenergijska elektronska stanja; Sončna celica je elektrokemični generator, ki nizkoenergijske valenčne elektrone s pomočjo fotonov pretvori v mobilne elektrone z višjo energijo, ki lahko generirajo električni tok 4. ki vsebuje malo kalorij; nizkokalorični: nizkoenergijski dietni pripravki; Aromatizirane vode ali vode z okusom spadajo v posebno kategorijo nizkoenergijskih osvežilnih brezalkoholnih pijač iz rastlinskih izvlečkov E (↑)nizko… + (↑)energíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vók -a m (ọ̑) visoka, na dnu navadno zaobljena ponev zlasti za pripravo kitajskih jedi: pražiti v voku; stresti v vok; Kitajska hrana iz voka je zdrava, ker za pripravo uporabimo malo olja, živila pa se na visoki vročini hitro skuhajo in izgubijo le malo hranilnih snovi E ← agl. wok, nem. Wok ← kanton. huo 'velik železni lonec'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
balzámičniSSKJ -a -o prid. (á) balzámični kís -ega -a m (á, ȋ)
aromatičen, slajši kis navadno temnejše barve, po izvoru iz Modene v Italiji: Zmešam en del balzamičnega kisa in dva dela olivnega olja, dodam žlico naribanega hrena, malo sladkorja, sol in poper in za nameček še sesekljan drobnjak
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
krščánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) krščánska demokracíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
nazor, ideologija, ki zagovarja principe krščanstva v javni politiki: evropska krščanska demokracija; opozicijska krščanska demokracija; voditelj krščanske demokracije; Strank, ki se polaščajo različic imena nekdaj trdno vladajoče krščanske demokracije, je cela vrsta, prav malo pa jih lahko računa na zastopstvo v parlamentu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
obróbniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) obróbna skupína -e -e ž (ọ̄, í)
ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; margina (2), marginala (2): Ravno Slovenci, ki do leta 1991 nikoli niso imeli svoje države, bi morali imeti malo več občutka, razumevanja in strpnosti za obrobne skupine in manjšine
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
opredálčkati -am dov. (ȃ) ekspr. opredeliti: Najnovejši razred avtomobilske serije je še težje opredalčkati kot predhodnega
// opredeliti se: Kot je običajna praksa pri označbah glasbenih žanrov, je bilo le malo glasbenih skupin, ki so se želele opredalčkati E ↑predálčkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pasívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) pasívna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, pri kateri se zaradi izkoriščanja naravnih virov energije ter posebnega načina gradnje za ogrevanje in hlajenje porabi zelo malo dodatne energije: gradnja pasivnih hiš; Zaradi stopnjevanja energijske krize se zadnja leta o varčevanju in o pasivni hiši govori in piše vse več
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
písatiSSKJ pisátiSSKJ píšem nedov. (í; á í) písati péš pisáti píšem -- nedov. (í, ẹ̑; á í) pog.
pisati na roko: Zelo rada pišem na roke, a odkar mi pod prste prihajajo večinoma samo še tipkovnice in miške, pišem peš zelo zelo malo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
begosúmnost -i ž (ú) pravn. sum na namero po begu; begosumje: Ker je priporni razlog begosumnost, je malo verjetno, da bo zunajobravnavni senat, ki mora o pritožbi odločiti v 48 urah, ugodil obtoženki E (↑)begosúmen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
bleščílo -a s (í) tekoče ličilo, ki daje ustnicam bleščeč sijaj; glos, lip gloss: prosojno bleščilo; sijoče bleščilo; Z veseljem ji je prisluhnila, ko ji je razlagala, kako naj si osenči oči, na trepalnice nanese maskaro in na ustnice malo bleščila E (↑)bleščáti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
drogíranec -nca m, člov. (ȋ) kdor je zasvojen z mamili; mamilarSSKJ, narkomanSSKJ, drogeraš, džanki, fiksar, mamilaš, narkič, zadrogiranec: Oznanjanje (celo uglednih pediatrov), da otroci žensk, ki jim bodo posvetile ves svoj čas, ne bodo niti drogiranci niti agresivni, je kratko in malo laž, pravi filozofinja E ↑drogíran
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
évrobirokrát -a m, člov. (ẹ̑-ȃ) 1. ekspr. član vodstva katere od institucij in organov Evropske unije; evrokrat (1): Kot da domača nesreča še ni dovolj, se obetajo prav v kratkem še zadevščine, ki jih veselo predpisujejo bruseljski evrobirokrati, predvsem nadaljevanje harmonizacije tukajšnje avtorske zakonodaje z evropsko 2. uradnik, uslužbenec institucij in organov Evropske unije; evrokrat (2): Prek delodajalca lahko evrobirokrati rezervirajo tudi vrtec in malo šolo za svoje otroke E ↑évro… + (↑)birokrát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
húmus -a m (ȗ) tradicionalni orientalski namaz iz čičerike: Za malico pojejte pomarančo, lahko pa si s sabo v službo odnesete malo humusa in ga pojeste s surovo zelenjavo E ← agl. humus ← arab. ḥummuṣ 'čičerika'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
junk food -- -a cit. [džánk fúd-] m (ȃ, ȗ) nezdrava hrana, ki vsebuje veliko maščob, sladkorja, za pripravo pa zahteva malo časa: Junk fooda in mastne hrane ne maram E ← agl. junk food iz junk 'ropotija, odpadki' in food 'hrana'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
klóšarski -a -o in klošárski -a -o prid. (ọ̑; á) ki se nanaša na klošarje: klošarsko življenje; Od vseh, ki beračijo, in teh ni malo, so klošarski pijančki deležni največjih simpatij E (↑)klošár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
naspidíran -a -o prid. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. zelo živahen, dejaven: Ko ima veliko dela in je naspidirana, ji sploh ni do hrane, na potovanjih pa, ko tempo malo popusti, se vedno zredi 2. v katerem si stvari hitro sledijo: Grozljiva, a v današnjem naspidiranem, razrvanem svetu na žalost zelo pogosta tematika: o otrocih, ki se trpinčijo E ↑naspidírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nèzasvojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é ȅ-é) ki ni zasvojen: biti nezasvojen; nezasvojen z denarjem; Podatkov o rednih, a nezasvojenih uživalcih je zelo malo, ker za oblast niso tako zanimivi in ker tudi niso vidni, so zunaj delovnega območja policije, zdravstva ali sociale E (↑)nè… + (↑)zasvojíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nízkokalórični -a -o prid. (ī-ọ́) ki vsebuje malo kalorij; nizkoenergijski (4): nizkokalorična dieta; nizkokalorična hrana; Riževemu vinu pripisujejo blagodejne učinke na zdravje, med drugim poudarjajo, da je nizkokalorična pijača, ki pomaga zniževati krvni tlak in odpravljati stres E (↑)nizko… + (↑)kalóričen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
nízkoproračúnski -a -o in nízkopróračunski -a -o prid. (ī-ȗ; ī-ọ̑) ki za svoj obstoj, delovanje porabi sorazmerno malo denarnih sredstev: nizkoproračunski projekt; nizkoproračunska produkcija; Posnela je štiri večinoma nizkoproračunske filme in si za filmsko vlogo prvič nataknila kratko črno lasuljo E iz nízki proračún
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
ópcijaSSKJ -e ž (ọ́) 1. kar je dano na izbiro za uresničitev česa; možnostSSKJ: Lik, ki ga igram v tem filmu, se nima za slabega fanta: je samo človek, ki pride v situacijo, ki mu ne daje preveč opcij 2. oblika uresničitve česa, različna od druge oblike iste vrste; variantaSSKJ: Po eni od opcij bi se ministrstva za gospodarske dejavnosti, za malo gospodarstvo in turizem in za ekonomske odnose in razvoj združila v eno 3. navadno s prilastkom določen politični nazor, ki ga zagovarja kaka politična stranka, ali tako opredeljena politična stranka: nacionalistična opcija; politična opcija; vladajoča opcija; Izrazito za levo opcijo sta se izrekli stranki upokojencev in nacionalna stranka E ← agl. option, nem. Option ← lat. optiō 'svobodna volja, izbira'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pelát -a m (ȃ) nav. mn. 1. olupljeni mesnati podolgovati paradižniki, vloženi v lastnem soku: vloženi pelati; konzerva pelatov; Dodamo pelate, vodo ali belo vino in začinimo z origanom, baziliko ter sredozemskimi začimbami 2. paradižnik z mesnatimi podolgovatimi plodovi z zelo malo semeni: gojiti pelate; seme pelatov E ← it. pelato, dobesedno 'olupljen', iz pelare 'lupiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
peletírati -am nedov. in dov. (ȋ) stiskati, oblikovati v pelete: Dobili smo svežo žagovino, jo malo posušili na soncu in nato peletirali E ← nem. pelletieren iz ↑peléta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pogooglati -am cit. [pogúglati] in pogúglati -am dov. (ȗ) 1. poiskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom: Danes zvečer bom znanega športnika v hotelski sobi pogooglal in skušal dobiti tudi posnetek njegovega dvoboja | Preden se potencialni pacient odpravi v zasebno ambulanto, zdravnika dodobra pogugla 2. krajši čas iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom: Mislim, da bi se splačalo malce pogooglati in preveriti po internetu | Dajmo malo poguglati po spletu E ↑googlati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pokomunicírati -am dov. (ȋ) krajši čas komunicirati: Magični zdravilci so pred bolnikom malo zaplesali, naredili nekaj žgalnih daritev, v nerazumljivi latovščini pokomunicirali s tem ali onim božanstvom, pobrali bolniku denar in ciao! E (↑)komunicírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pòstmoderníst -a in póstmoderníst -a m, člov. (ȍ-ȋ; ọ̑-ȋ) predstavnik postmodernizma: Zdaj smo vsi postmodernisti, ki po malem jemljemo in mešamo malo teorije tukaj, nekaj popularnih namigov tam ter dodajamo kanček ironije in dramatičnega zasuka E (↑)póstmodernízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
pravíčništvo -a s (ȋ) vedenje, ravnanje človeka, ki pretirano poudarja pomembnost poštenosti, pravičnosti: legalistično pravičništvo; Zaradi resnice, da malo dobrega uniči veliko zla, javno protestiram proti takšnemu lažnemu pravičništvu E (↑)pravíčnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sedentárni -a -o prid. (ȃ) 1. ki se ne seli, ne spreminja kraja bivanja: Zapisi so povezani s prehodom iz nomadskega lovsko-nabiralnega v sedentarno kmetovalsko gospodarstvo 2. za katerega je značilno veliko sedenja, malo gibanja: sedentarni način življenja; Telesna aktivnost je izjemno pomembna in nepogrešljiva za razvoj in ohranjanje mnogih telesnih sposobnosti in odpornosti organizma ter je protiutež sedentarnemu načinu življenja E ← agl. sedentary, nem. sedentär ← frc. sédentaire ← lat. sedentārius 'sedeči' iz sedēre 'sedeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
someljêjka -e in sommelierka -e cit. [someljêjka] ž, člov. (ȇ) strokovnjakinja za izbiro vina k določeni hrani, svetovanje in streženje gostom: Someljejk v Sloveniji ni malo, jih je pa precej manj kot moških E ↑someljé
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
šít -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. kar je nekakovostno, neuporabno, malo vredno, nepomembno: čisti šit; Zdaj verjamem v duhove, reinkarnacijo in ves ta šit 2. mamilo iz indijske konoplje; hašišSSKJ: Eni pijejo alkohol, drugi kadijo šit E ← agl. shit, prvotno 'govno'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
téhno1 -a in techno -a cit. [téhno] m (ẹ̑) zvrst elektronske plesne glasbe, za katero je značilen poudarjen, ponavljajoč se ritem; tehnoglasba: V Angliji je tehna izredno malo, v Španiji in Nemčiji neverjetno veliko, na Nizozemskem zadnji dve leti tudi, čisto odvisno od države E ← agl. techno (music) iz (↑)tehno(lóški)téhno2 -- v prid. rabi
tehno glasba; tehno kultura; tehno zabava; V skupini so sčasoma razvili svojevrsten elektronski izraz, ki temelji na ekstremnih zvokih in hitrem tehno ritmu (ta sega tudi do 250 udarcev na minuto) – glej tudi téhno...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tetraplégičarka -e ž, člov. (ẹ́) ženska, ki ima tetraplegijo: Čeprav so ji napovedali, da bo tetraplegičarka, je začela počasi in čisto malo dvigati roke E ↑tetraplégik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
tóm -a in -- in TÓM -a in -- m (ọ̑) do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; temeljna obrestna mera: V Banki Slovenije priznavajo, da bi tom po veljavni metodologiji hipotetično res lahko bil negativen, čeprav je to po njihovem mnenju malo verjetno E kratica za t(emeljna) o(brestna) m(era)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
užitkárjenje -a s (á) ekspr. teženje za uživanjem, užitki: V parku je precej bazenov in plaž s privlačnim drobnim peskom, ki z malo domišljije spominjajo na užitkarjenje pod tropskim soncem E ↑užitkáriti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vnôsni -a -o prid. (ó) ki je v zvezi z vnosom, vnašanjem: vnosna vrstica; vnosno mesto; vnosno polje; Preslednica in vnosna tipka bi lahko bili malo večji, najbolj pa sta moteča nestandardna lega nekaterih tipk in nemški nabor črk E (↑)vnòs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.