méden in mêden -dna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na med; meden1: medno pecivo / redko medne besede
♦ zool. medni želodček ali medna golša razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
medén1 -a -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na med m:
- a) medena kapljica / medena barva
- b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica
- c) meden sat; letos je medeno leto
- č) medeno cvetje
- 2. redko, navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške
- 3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo
// ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma - 4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost
♦ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
medéno prisl.: medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
medén2 -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz medi: meden vijak, žebelj;
medena cev, posoda / medena pločevina
♦ agr. medena roža okov iz medi za okras konjske opreme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
strdén -a -o prid. (ẹ̑) star. meden1: strdene kapljice / strdeno pecivo; strdeno žganje medica // strdene besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.