meden2 [medẹ̑n] pridevnik

narejen iz medenine; medeninast; meden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

meden2 [medeninast] prid. ♦ P: 6 (TC 1550, DB 1578, DB 1584, BH 1584, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

varilnik [varȋu̯nik] samostalnik moškega spola

1. priprava iz žgane gline v obliki prirezanega stožca za taljenje kovin, spajanje kovinskih delov
2. medeninast kotel za meso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.