Tiskanje

Á ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

āā --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ABÓ -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

abonmá in ízven

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

a. c. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

acid. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

a. d. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad aliment. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad baln. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad caps. amylac. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad caps. gelatin. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

add. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

add. instll. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad lib. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad man. med. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad scat. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad us. ext. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad us. int. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad us. propr. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad usum vicem -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad us. vet. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad vitr. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad vitr. coll. ampl. -- -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad vitr. flav. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ad vitr. nigr. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aeq. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aeroph. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aetherol. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

agit. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

agit. ante us. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

a. l. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

álfa -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Ali je glagolnik »pridobivanje« samostalnik?

Spoštovani, gre za precej nenavadno dilemo, o kateri smo se davi pogovarjali z otroci. V šoli se učijo o samostalnikih, stavek, v katerem ga/jih morajo najti, se glasi: Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Jaz naštejem naslednje samostalnike: Soline, prostor, morje, sol, voda. Hčerki pa pravita, da so jih v šoli učili, da so samostalniki tudi besede na -nje in da je torej pridobivanje prav tako samostalnik. Ne bi jih rad napačno naučil, moram pa priznati, da mi takšno pravilo iz moje šole ni ostalo v spominu. Prej bi rekel, da je v tem stavku pridobivanje glagolnik, kot pravi tudi SSJK. Hvala za pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Ali je »kovač« bankovec za 10 dinarjev ali 10 par?

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

alt. hor. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

amar. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

amp. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

anhydr. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

antropogéni horizónt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

AP -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. bull. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. cal. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. comm. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. dest. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. ebull. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. ferv. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. font. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. infund. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. iniect. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. pluv. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. purif. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aq. tepid. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aquos. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aromat. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

artific. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

a. s. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

AT

Predlog

AT samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Avstrija

IZGOVOR: [átə̀], rodilnik [átə̀] in [áté], rodilnik [áté]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ATC-oznáka -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ATC-šífra -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Aténe Frazemi s sestavino Aténe:
nosíti sôve v Aténe

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

atribút -a m (ȗ)
1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; tržna ekonomija z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
// oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva
2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti
♦ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; jezikosl. prilastek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

a. u. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

a. u. p. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

auric. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

AWB -ja m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

à 2 -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bac. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bac. vitr. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

baln. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

baln. vap. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bals. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bapen -pna (bapen, bopan) samostalnik moškega spola

1. stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine; SODOBNA USTREZNICA: grb, znamenje

2. predmet z napisom ali sliko, ki poimenuje ali opisuje stvar, na katero je pritrjen; SODOBNA USTREZNICA: oznaka

3. oblačila in predmeti za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bárvna oznáka mátice -e -e -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bárvni índeks -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

belẹ́žiti -ẹ̑žim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Besednovrstna umestitev besede »natanko«

Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

béta -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

betón betóna samostalnik moškega spola [betón]

1.

zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...

bezeg ► ˈbazak -zga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

b. i. d. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blážev Frazemi s sestavino blážev:
blážev žégen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bọ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brev. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brez motórja -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brez mréžice -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

BRp BRp-ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bucc. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

búkselj -na in -slja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

buláva -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

butyr. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

c. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

caps. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

caps. amylac. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

caps. gelatin. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

caps. papyr. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cave --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

c. c. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

CH

Predlog

CH samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Švica

IZGOVOR: [cə̀hə̀], rodilnik [cə̀hə̀] in [céhá], rodilnik [céhá]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ch. c. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

CIM -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cito --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cito disp. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

clys. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

CMR -ja m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

coch. ampl. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

coch. magn. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

coch. med. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

coch. parv. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

col. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

collyr. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

comm. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

comp. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

compr. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

conc. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

concis. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

conserv. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

consp. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

conspergens -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

const. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

coqu. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

corr. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cort. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

crem. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

crud. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cryst. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

c. v. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cvétna fórmula -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čàs Frazemi s sestavino čàs:
bógu čàs krásti, čàs debélih kráv, čàs kíslih kúmaric, čàs súhih kráv, hodíti v korák s čásom, íti v korák s čásom, krásti kómu čàs, ogledálo čása, otròk svôjega čása, stópati v korák s čásom, stópiti v korák s čásom, ujéti korák s čásom, v ogledálu čása, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čebelnják -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čefúr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

četŕti svét -ega svetá m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čín1 čína samostalnik moškega spola

1.

stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji

1.1.

1.2.

2.

ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh

STALNE ZVEZE: nazivni čin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. čȋn ali rus. čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov. činъ < pslov. *činъ ‛red, vrsta’ < ide. *ku̯ei̯- ‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...

člénki pŕstov -ov -- m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

človéški -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjenci
človéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
po človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoriti
človéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

črmelj²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

črnček

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čŕni trikótnik -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čústvenosten -tna -o prid. (ȗ) jezikosl.
ki je za izražanje ali vzbujanje čustvene prizadetosti: čustvenostni označevalnik; čustvenostna oznaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čȗš -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

D. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

D. ad lag. gutt. -- -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

D. ad vitr. gutt. -- -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dávčna števílka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

DE

Predlog

DE samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Nemčija

IZGOVOR: [də̀é], rodilnik [də̀é] in [déé], rodilnik [déé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

debéli -a -o prid.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

decoct. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Deležniške oblike: »prenesen«, »prenešen« in sorodne zagate

Večkrat se ustavim ob zagati, ko ne vem, katero obliko pridevnika, izpeljanega iz glagola prenesti izbrati: prenesen ali prenešen. Primer: Datoteka je že uspešno prenesena/prenešena na namizje. Čeprav se zavedam, da je fonetično gledano prva oblika bolj ustrezna, se mi druga zdi nekoliko bolj naravna. Podobno se sprašujem tudi glede pridevnikov iz glagola okrasiti: okrasen/okrašen, izraziti: izrazen/izražen in iz glagola opaziti: opazen/opažen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

délno ízven prisl.

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

délovna šífra zdravíla -e -e -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dep. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

derm. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

désna -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dest. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dieb. alt. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dieb. sing. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dil. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dím Frazemi s sestavino dím:
bíti [kot] dím [za kóga], bíti prázen dím, bíti vèč díma kot ôgnja, íti v dím, iz díma v ôgenj, izgíniti kot dím, izpuhtéti kot dím, ní díma brez ôgnja, odíti v dím, prázen dím, razblíniti se kot dím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dinámična viskóznost -e -i ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

diploksílon -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

directio --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

div. in dos. aeq. -- -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

div. in part. aeq. -- -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dos. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dramatúrška čŕta -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Dres
V Muzeju športa sestavljamo besedišče predmetov in imamo zagato pri pojmu dres . Prosimo vas za mnenje, ali razlaga o dresu kot športnem oblačilu pomeni npr. pri nogometu ali košarki in atletiki oba kosa oblačila, torej majico in hlače, ali le zgornji del, kjer je napisano ime, številka, oznaka/grb kluba ali reprezentance. Pri hokeju na ledu je npr. dres le majica, ki jo obleče hokejist čez opremo, pri drugih športih pa v sodobni praksi lahko pomeni obe oblačili, majico in hlače, medtem ko je bil v preteklosti dres le zgornji del.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

D. S. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

D. scat. orig. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

D. s. nom. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

D. s. s. ven. -- -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

D. t. d. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dulc. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dur. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dvá -- štev.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

D-vrédnost -i ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

džúngla -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

E

Predlog

2 E samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

vzhod

IZGOVOR: [é], rodilnik [é]

USTREZNEJE: V

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

É -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

êden -- štev.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

edínstvena oznáka -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ednínski -a -o (ȋ) jezikosl. ~e končnice
ednínsko -ega s, pojm. (ȋ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
ednínskost -i ž, pojm. (ȋ) jezikosl.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

EE

Predlog

EE samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Estonija

IZGOVOR: [éé], rodilnik [éé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ÉÉ -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ÉÉÁ -ja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

eff. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ekslíbris -a m (ȋ)
umetniško zasnovana grafika kot oznaka za lastnika knjige: opremiti knjigo z ekslibrisom / razstava ekslibrisov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ekslȋbris -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

elaeos. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

eluviálni horizónt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

emoll. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

e. m. p. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

empl. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

emuls. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

enáko -- prisl.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

enakomérno -- prisl.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Enakovredni ali neenakovredni sopomenki: »božjast« in »epilepsija«

Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.

Kaj vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

enkrátna identifikacíjska oznáka račúna -e -e -e -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

etikẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

evidénčna oznáka mátice -e -e -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

evidénčna števílka dédiščine -e -e -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

excip. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ext. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ex tempore -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

extr. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

extr. fl. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

f

Predlog

4 prislov

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

glasno

IZGOVOR: [fə̀] tudi [èf]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

F. / f. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fasc. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

feráta -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

F. exped. simpl. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ff

Predlog

ff prislov

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

zelo glasno

IZGOVOR: [fə̀fə̀] in [èfèf]

PRIMERJAJ: fortissimo

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fiziolóška súšnost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

FL FL-a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

F. l. a. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

flav. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

flawless -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

flor. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fluid. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fol. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

foment. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fort. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fortiss. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fosílno gorívo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fotografíranje -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

frig. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

frigide paratus -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fruct. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fúks Frazemi s sestavino fúks:
lén kot fúks

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

fúnkcijskozvŕsten -tna -o (úȓ) jezikosl.
fúnkcijskozvŕstni -a -o (úȓ) ~a oznaka
fúnkcijskozvŕstnost -i ž, pojm. (úȓ) jezikosl.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

garg. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

GB

Predlog

GB samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

gigabajt

Velika Britanija

IZGOVOR: [gə̀bə̀], rodilnik [gə̀bə̀] in [gébé], rodilnik [gébé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

geodétski réper -ega -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

geográfsko porêklo medú -ega -a -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

globôki -a -o prid.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

glob. vag. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gradus --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

grȃm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gran. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gross. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gtt. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gtts. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

guttat. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

gutt. p. ocul. -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

H H-ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

H/Rp -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Hahnemannova poténca -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

haploksílon -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

hashtag, hêšteg samostalnik moškega spola

oznaka lojtra [#] skupaj z vsaj eno ključno besedo takoj za njo, ki na družbenih omrežjih služi zlasti za označevanje, razvrščanje vsebin po temi

SINONIMI:

ključnik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

herb. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

híšna števílka -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

hítro udušêno -- -- prisl.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

hómo --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

hóra -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

horis alternis -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

horis quartis -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

HR

Predlog

HR samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Hrvaška

IZGOVOR: [hə̀rə̀], rodilnik [hə̀rə̀] in [háêr], rodilnik [háêr]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

h. s. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

HU

Predlog

HU samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Madžarska

IZGOVOR: [hə̀ú], rodilnik [hə̀ú] in [háú], rodilnik [háú]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

humózni horizónt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

i. c. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

identifikacíjska oznáka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

identifikacíjska oznáka déla stávbe -e -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

identifikacíjska oznáka parcéle -e -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

identifikacíjska oznáka parcéle -e -e -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

identifikacíjska oznáka stávbe -e -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

identifikacíjski znák -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ideolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na ideologijo: ideološka osnova dela; ideološka oznaka / močen ideološki vpliv; ideološka angažiranost; ideološka usmerjenost pouka; ideološko-politična vzgoja / ideološki boj; idejni in ideološki konflikt / ideološki predstavnik smeri; ideološki vodja ideolog

ideolóško

prisl.:

ideološko trdni delavci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

iluviálni horizónt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

i. m. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Imena vinskih cest – začetnica

S kakšno začetnico pišemo imena vinskih cest? Nekje so zapisane občno, saj ne gre za uradno zemljepisno ime, po drugi strani pa se z veliko pišejo imena za smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri. Našla sem sledeč zapis:

»Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju. Povezuje vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Namen vinske ceste je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega podeželja ter njegovo turistično, kulturno in gospodarsko uveljavljanje. Načrt vinskih cest v Sloveniji je bil izdelan 1993; določa 20 tras, skupna dolžina je okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenska, gornjedolenska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom.« http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/vinskacesta.htm

V katero kategorijo torej sodijo omenjene vinske ceste? Še posebej me zanima, kakšne začetnice uporabiti pri bizeljsko-sremiški, šmarsko-virštanjski in radgonsko-kapelski vinski cesti (malo in veliko, obe mali, veliko in malo)? Gre za vinsko-turistične ali vinskoturistične ceste?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Ime prebivalcev in prebivalk Kočevja

Zanima me, kako se imenuje prebivalec Kočevja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ímperfekt II -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ímperfekt III -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

impl. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

in bacill. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

in cub. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

indeterminábilis -- m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

inf. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

infund. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

in glob. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

in gran. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

inhal. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

inj. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

in lam. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

in rot. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

insip. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

int. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

in tab. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

intêrnally flawless -- -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

invocatio --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

IT

Predlog

IT samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Italija

IZGOVOR: [ítə̀], rodilnik [ítə̀] in [íté], rodilnik [íté]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

iteret. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

iuxt. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

i. v. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

izdája zdravíla brez zdravníškega recépta -e -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

izdája zdravíla na zdravníški recépt -e -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ízven prisl.

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ízven in kónto

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ízven in za podežêlje

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Izvor besede »ščavo«

Iz katere besede izvira beseda ščavo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Izvor poimenovanja »morski pes«

V slovenščini se uporablja izraz morski pes za največjo ribo predatorko, ki se ji v angleščini reče shark, v italijanščini squalo, v hrvaščini morski pas, v srbščini pa ajkula. Ali je možno, da smo si izraz za morskega psa izposodili iz hrvaščine, zakaj je prišlo do takega poimenovanja in kdaj se prvič pojavi izraz morski pes v slovenskih besedilih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Javor rebraš
Zanima me, kateri slovenski termin pravilno poimenuje vrsto javorja, ki ima zaradi genetske spremembe valovit potek aksialnih elementov v lesu – javor rebraš ali javor rebrač ? Menim, da je končnica -aš nepravilna, po mojem mnenju je pravilno poimenovanje lesa javorja, ki je na pogled rebrast, rebrač , in ne rebraš , kakor ponavljajo nekateri po radiu in televiziji. Kaj menite vi?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Je muzej lahko »prijazen« do obiskovalcev?

Zanima me, ali je pravilno reči Muzej je prijazen do obiskovalcev. Bi moralo biti je prijazen obiskovalcem? Kadar govorimo o osebi, je npr. ljudski predsednik prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva ali učiteljica je bila prijazna do vseh učencev. Kako je pravilno, kadar govorimo o ustanovah, napravah ipd.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

jézni mladéniči -ih -ev m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

junec⁴

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

junijski hrošč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

jȗtri prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Kaj je bolje: »svetovni splet« ali »splet«?

Ali je oznaka svetovni splet res potrebna in kdaj ali je bolje, da jo vedno zamenjamo s preprosto – splet?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Kaj je »rastoči slovar«?

Zanima me, kaj pravzaprav pomeni zveza rastoči slovar in kako ugotovim, kateri slovarji so rastoči?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Kaj pomeni, če je nekaj »kritiško hvaljeno«?

Zlasti v zadnjem obdobju v nekaterih medijih večkrat beremo o kritiško hvaljenem filmu, delu, plošči ...

Na primer: Težko pričakovani naslednik Gibonnijeve odlično prodajane in kritiško hvaljene plošče Mirakul bo končno ugledal luč sveta.

Če si razlagam prav, gre za nekaj, kar hvalijo kritiki oziroma nekaj, kar je hvaljeno pri kritikih ali v kritikah. Gre torej za ozirni prislov s podstavo hvaljen glede na kritiko/kritike?

Zanima me, ali je v slovenščini raba te besedne zveze in podobnih ozirnih prislovov slogovno nezaznamovana.

V pravopisu na primer najdemo medijsko odmeven z oznako publicistično. Bi torej lahko razumeli, da nas pravopis v drugih zvrsteh besedil usmerja k odločitvi za zapis: "primer, ki je odmeval v medijih"?

In v primeru kritiško hvaljenega raje: plošča, ki jo hvalijo kritiki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Kako določiti stavčne člene in besedne vrste: »Pridem marca«

Zanima me, katera besedna vrsta je beseda marca. Npr. Pridem marca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Kako je bolje: »z videoklicem«, »po videoklicu« ali »prek(o) videoklica«

Kako je najbolj ustrezno?

Znanje bomo preverjali:

z videoklicem
po videoklicu

Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Kako poimenovati psa

Postavljam vprašanje o pravilnih prevodih za oznako barve psa. Hovawart je pasma psa nemškega porekla in obstaja v 3 barvah: Schwarzmarken, Blond in Schwarz. (Gl. slike spodaj.)

Črna barva ni sporna, zataknilo pa se je pri označbi in opisu barve pri prvem in drugem:

schwartzmarken je pri nas prevedeno: črn(a) z ožigi / črn(a) z oznakami
blond – pri nas se zdaj tudi prevaja blond, prej pa zlatorumen.

Kot lahko vidite, se oznake pri črnem psu z ožigi/oznakami pojavljajo v vseh odtenkih, od zelo svetle, do rdečkasto-rjaste. V originalnem standardu pri hovawartu piše, naj bi bile oznake »mittelblond«, mišljena pa je barva oznak, kot jih ima na prvi sliki desno sedeči pes. Kinološki sodniki smo v opisu prej pisalaci, da so oznake zlatorumene, sedaj nekateri vztrajajo pri navajanju besede >blond<, češ da to zajema vse odtenke.

Vprašanje št. 1: Kaj je po vaše bolj pravilno: črn z ožigi ali črn z oznakami? Se v uradni oceni kinološkega sodnika za določenega psa lahko uporabi beseda blond?

Bolj problematična je druga oznaka barve. Dolga leta se je v rodovniku za svetle predstavnike pasme pisalo, da so zlatorumene barve. Kot lahko iz slike vidite, so tudi pri svetlem psu odtenki te barve zelo različne in vse so v skladu s standardom pasme.

Vprašanje št. 2: Je bolj pravilna oznaka barve pri svetlem psu blond ali zlatorumen? Se beseda blond lahko uporablja kot uradna navedba barve v rodovniku?

Upam, da je iz napisanega in priloženega razvidno, kakšno vprašanje vam želimo zastaviti. Vljudno prosimo za vaš komentar predvsem pri opisu barve blond.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Kako razumeti slovarska napotila: stališče in mnenje (2)

Pišem s prevajalskega oddelka Sveta v zvezi z besedno zvezo zavzeti stališče; tako glagol zavzeti kot stališče sta v SP in SSKJ označena kot publicistična:

ZAVZETI: publ. imeti, izraziti: kakšno mnenje, stališče boš zavzel / do njihovega dela je zavzel zelo kritičen odnos je bil zelo kritičen
STALIŠČE: publ. mnenje, pogled.

Stališča ne moremo nadomestiti z drugim terminom, ker so tako poimenovani akti, ki se sprejmejo v Evropskem parlamentu in Svetu (Stališče Evropskega parlamenta, Stališče Sveta v prvi obravnavi). Zanima pa me, ali lahko v navedenem primeru uporabimo glagol zavzeti, tj. zavzeti stališče, ter ali lahko v uradnih besedilih (npr. zakonodajnih aktih) uporabljamo izraze, ki so v SP oz. SSKJ označeni kot publicistični.

Bi torej lahko v navedenem primeru uporabili omenjeno besedno zvezo ali bi jo bilo bolje nadomestiti z manj zaznamovano zastopati stališče?

Žal je zveza zavzeti stališče tudi v novem slovarju označena kot publicistična.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kamnoséško známenje -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

karakterístika -e ž (í)
1. prikaz, predstavitev tega, kar označuje, loči
a) človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; oznaka, opredelitev: avtorjeva karakteristika glavnega junaka / napravil je dobro karakteristiko njegovega notranjega življenja / publ. ne more si lastiti karakteristike, da je realist
b) kaj od drugega v okviru iste vrste: karakteristika dobe; uspela karakteristika resničnosti / združevanje otežuje obrtniška karakteristika naše industrije
// publ., navadno v povedni rabi posebnost, značilnost: smeh je njena glavna karakteristika; ugotoviti, v čem je osnovna karakteristika oblasti / poudariti nekaj pozitivnih karakteristik kongresa
2. dokument, pisna izjava o delu, družbeni dejavnosti, obnašanju koga; ocena, mnenje: dati, napisati karakteristiko; oddati prošnjo, karakteristiko in spričevala / pog. imeti dobro karakteristiko
3. nav. mn., teh., navadno s prilastkom kar označuje kaj glede na delovno zmogljivost, učinkovitost, uporabnost: fizikalne, mehanične in kemične karakteristike lesne surovine; vozne karakteristike vozila / kupiti elektromotor z ustreznimi karakteristikami
4. teh. krivulja, ki kaže odvisnost ene veličine od druge, značilna krivulja: narisati karakteristiko; položna karakteristika / karakteristika elektronke krivulja, ki kaže odvisnost toka pri eni elektrodi od napetosti druge elektrode v elektronki; karakteristika motorja krivulja, ki kaže odvisnost navora od vrtilne hitrosti
♦ mat. karakteristika logaritma celoštevilski del logaritma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Kdo je »čitatelj«?

Ali je razlaga spodnje povedi v pomenu 'tisti, ki berejo', pravilna?

Čitatelje prosimo, naj upoštevajo navodila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

keber

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kilométrska oznáka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kinemátična viskóznost -e -i ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

klicáj -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kljúčnik samostalnik moškega spola

oznaka lojtra [#] skupaj z vsaj eno ključno besedo takoj za njo, ki na družbenih omrežjih služi zlasti za označevanje, razvrščanje vsebin po temi

SINONIMI:

hashtag

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Knafelčev

Predlog

Knafelčeva Knafelčevo pridevnik

IZGOVOR: [knáfəlčeu̯], ženski spol [knáfəlčeva], srednji spol [knáfəlčevo]

ZVEZE: Knafelčeva markacija

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kóda -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Kokrsko ali Kokrško sedlo?

V pravopisu je zapis Kokrško sedlo, ne znam si ga razložiti, zato vas prosim za pomoč. Zakaj je prišlo zapisa pridevnika na ški in ne na ski? Tudi koča je poimenova Cojzova koča na Kokrskem sedlu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

koloradski hrošč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kómaj slíšno -- -- prisl.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

komatar²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

komerciálna oznáka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kônec -nca m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kônec vrví -nca -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kónto -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Korsakova poténca -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Kotna milisekunda
Zanima me slovenski termin za angleški termin miliarcsecond , ki označuje enoto za merjenje kotov, oznaka je mas . Termin se uporablja zlasti v astronomiji. Na spletu sem zasledil varianti mililočna sekunda in mili ločna sekunda .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kot se ponavádi igrá -- -- -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Krajšanje šolskih ocen (2)

Zakaj okrajšave ocen (nzd, zd, db, pdb in odl) nimajo okrajšavne pike?

Zakaj spet neka nepotrebovana posebnost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

krátko -- prisl.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

krémpelj Frazemi s sestavino krémpelj:
dobíti kóga/kàj v svôje krémplje, držáti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, pásti v krémplje kóga/čésa, pokazáti [svôje] krémplje, stegováti svôje krémplje po čém, znájti se v krémpljih kóga/čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kristalínske kamníne -ih -ín ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kriticízem -zma m (ī)
knjiž. nagnjenost h kritiziranju: radikalnost je bila poglavitna oznaka njegovega kriticizma
// kritika: ustvarjalnost in kriticizem sta se uveljavljala na vseh področjih
♦ filoz. filozofska smer, ki raziskuje zmožnosti in meje razuma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kúra Frazemi s sestavino kúra:
bíti kot slépa kúra, da bi te kúra bŕcnila, da bi te kúra píčila, da bi te kúra píknila, hodíti s kúrami spát, íti s kúrami spát, kot kúra brez gláve, kot môkra kúra, kot políta kúra, kot slépa kúra [zŕno], naj kúra bŕcne kóga, nàjti kàj kot slépa kúra [zŕno], pisáti kot kúra, stára kúra, [še] kúre bi se smejále kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kušon

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kvalifikácija -e ž (á)
1. sposobnost za opravljanje določenega dela, usposobljenost: za to delo si je pridobil kvalifikacijo; predpisana, strokovna kvalifikacija / izpit za kvalifikacijo šoferja
// publ., navadno s prilastkom oznaka, opredelitev: moralno-politična kvalifikacija vzgojitelja / svobodomiselnost postaja kvalifikacija izobražencev
2. šport. tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje: kvalifikacija za svetovno prvenstvo / šport. žarg. igrati naporne kvalifikacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kvalifikátor -ja m s -em (ȃ) jezikosl. oznaka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

L

Predlog

3 L tudi l samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

liter

litrski

veliki

mednarodna oznaka large

IZGOVOR: [lə̀], rodilnik [lə̀] tudi [èl], rodilnik [èl]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

l. a. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

lag. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

lag. orig. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

lan. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

later

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

lenien. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

lev. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

léva -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

»Levi« in »desni« politiki

1. Slovenska oznaka, kdo je lev in kdo je desen, je povsem nesmiselna. 2.Janša tako rekoč v ničemer ni evropsko desen ali liberalen politik. Zanima me, če je »lev«, oz. »desen«, pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

lich. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

lign. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ling. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

linim. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

lint. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

liq. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

liquefact. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

litorál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ljubkoválen -lna -o; bolj ~ (ȃ) ~ izraz; ~a kretnja
ljubkoválni -a -o (ȃ) ~o ime
ljubkoválno -ega s, pojm. (ȃ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
ljubkoválnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

lókus -a m (ọ̑) knjiž.
1. kraj1, mesto1: bolezen se pojavlja na različnih lokusih
♦ biblio. oznaka za mesto, prostor v knjižnici, na katerem je določena knjiga, zlasti glede na vsebino
2. stranišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

lot. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

loter

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

M

Predlog

3 M samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

srednji

mednarodna oznaka medium

mah/mach

molska masa

IZGOVOR: [mə̀], rodilnik [mə̀] in [èm], rodilnik [èm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

M. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mac. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

magn. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mahovec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

májhna nevárnost plazôv -e -i -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

majski hrošč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Mala ali velika začetnica: »Križevniška cerkev« in »kartica Urbana«

V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:

Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...
Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Mala ali velika začetnica oz. »firer« ali tudi »Firer«?

Pri prevodu romana irskega pisatelja Johna Boyna The Boy at the Top of the Mountain imam dilemo glede zapisa Führer za Adolfa Hitlerja, ki je eden ključnih likov romana. V besedni zvezi »mein Führer«, ki se pojavlja v premem govoru, mora tudi v slov. prevodu ostati izvirni nemški zapis. Za druge primere pa se mi zdi ustrezen slovenski zapis firer – in to z malo začetnico, kakor ima SP in kakor najdem v vrsti primerov v korpusu Nova beseda. Glede tega pa je morda mogoče imeti pomisleke.  Poimenovanje Hitlerja s Führerjem/firerjem je v romanu zelo pogosto, nikoli pa kontekst ne upravičuje slabšalnega prizvoka, ki ga zapisu firer pripisuje SP.  Če bi bil dopusten zapis Firer, bi ta slabšalni prizvok morda odpadel, vendar zapisa z veliko začetnico v Novi besedi nisem našel. Zaradi zame nujne primerjave s prevodom »Dečka v črtasti pižami«, pripomnim, da se tam pojavlja Furer (iz otroških ust), pisano z veliko začetnico – vendar sta tam tako pisana tudi Mama in Očka, medtem ko sem v svojem prevodu odločen, da sta maman in papa zapisana z malo začetnico (v izvirniku sta z veliko). 

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Mala začetnica na začetku povedi

Če se stavek začne z delom besede, ki predstavlja končnico, in jo navadno pišemo z malo začetnico, npr.: -ar je pripona, ki izraža delujočo osebo, ali bi -ar pisali z veliko ali z malo začetnico? Bi ga dali mogoče v narekovaje? Podobno je, če se stavek začne s spletnim naslovom, npr.: http://www.google.com je naslov priljubljenega iskalnika. Bi http pisali z veliko začetnico ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

máli -a -o prid.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

márka -e ž (ȃ)
1. do 2002 denarna enota Nemčije, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark
2. navadno v zvezi konvertibilna marka denarna enota Bosne in Hercegovine: posel je vreden 3 milijone konvertibilnih mark / bosanska marka
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote:
3. star. znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka
♦ grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mȃrka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

márker¹ -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

massa pil. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mastic. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mática -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Matura 2023 – nekaj vprašanj

Imam par vprašanj iz letošnje pole. Upam da mi boste lahko pomagali.

Ali se ime Tomo v orodniku napiše s Tomotom ali s Tomom?
Kako se imenuje prebivalec Prage in kako Laškega?
Kako v etimološkem slovarju izvemo, iz kje je prevzeta določena beseda?
Ali se pri komentarju kot obliki neumetnostnega besedila uključita kraj in datum ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

M. D. S. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

m. d. u. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ME

Predlog

ME samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Črna gora

IZGOVOR: [mə̀é], rodilnik [mə̀é] in [èmé], rodilnik [èmé]

PRIMERJAJ: ČG

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mêhko -- prisl.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mêjno obmóčje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

merkucin

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mésto Frazemi s sestavino mésto:
iméti glávo na právem méstu, iméti srcé na právem méstu, postáviti stvarí na právo mésto, srcé na právem méstu, véčno mésto

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

M. exact. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

M. f. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

M. f. mix. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

M. f. pulv. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

M. f. sol. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Míllerjev índeks -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mixt. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

mod. dict. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

modêrni plés -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

môlk -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

móst Frazemi s sestavino móst:
oslôvski móst, podréti vsè mostôve za sebój, porúšiti vsè mostôve za sebój, vzpostáviti zráčni móst, zráčni móst

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

m. p. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

m. t. d. -- -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

muc. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

musc. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

N

Predlog

3 N samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

sever

IZGOVOR: [nə̀], rodilnik [nə̀] tudi [èn], rodilnik [èn]

USTREZNEJE: S

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nacionálni identifikátor zdravíla -ega -ja -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

načêlo PPP -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

naglás prisl.

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

NAP -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

naraščajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~i stroški
naraščajóči -a -e (ọ́) mat. ~a funkcija
naraščajóče -ega s, pojm. (ọ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

naréčen -čna -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a obarvanost govorice
naréčni -a -o (ẹ̑) ~ slovar
naréčno -ega s (ẹ̑) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
naréčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nas. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

naslòv -ôva m (ȍ ó)
1. navedba imena, priimka in bivališča: napisati, povedati svoj naslov; natančen, nečitljiv naslov; sporočiti na določen naslov; naslov na pismu, pošiljki; sprememba naslova / dobivati pošto na počitniški, privatni, vojaški naslov / dati komu svoj naslov; pog. vaš naslov, prosim / naslov podjetja, šole
// kraj bivanja, prebivanja: predstavil se je, naslova pa ni povedal / iskati koga na napačnem naslovu
2. navadno s prilastkom ime glasbenega, likovnega, literarnega dela: naslov članka, filma, knjige, poglavja; naslov televizijske oddaje; pesem, slika brez naslova; dati, povedati naslov za šolsko nalogo; film z naslovom Na svoji zemlji / izdati knjigo pesmi pod naslovom Poezije / veliki časopisni naslovi napovedujejo konec vojne naslovi časopisnih člankov / drami je dal naslov Hlapci; revija ima, nosi naslov Sodobnost / publ. delovni naslov dela naslov, ki ga nosi delo med nastajanjem
3. s prilastkom beseda, več besed, ki izražajo, označujejo
a) višjo, visoko stopnjo izobrazbe: podeliti naslov doktor znanosti, doktorja znanosti / dobiti, doseči akademski, doktorski naslov
b) višjo, visoko stopnjo na hierarhični lestvici v kaki družbi, organizaciji: imeti pravico do naslova guverner, načelnik / dobiti, podeliti baronski, plemiški naslov; ministrski, vladarski naslov / publ. biti izvoljen v naslov znanstveni svetnik za znanstvenega svetnika
c) publ. visoko stopnjo na jakostni, vrednostni lestvici v kaki športni disciplini, kulturni dejavnosti: dobiti naslov najboljša filmska igralka; obdržati, osvojiti naslov prvaka, zmagovalca / pomeriti se za državne naslove naslove državnih prvakov / naslov heroja, udarnika / častni naslov
č) vrsto glede na medsebojne, zlasti starostne, vljudnostne odnose ljudi: spoštljiv naslov; naslov za odraslega moškega / nagovoriti koga z naslovom gospod
4. pravn., navadno v zvezi pravni naslov zakonska določba, dokument, na osnovi katerega se lahko uveljavlja določena pravica: dokazati, navesti pravni naslov / dedič na podlagi pravnega naslova zakona / izvršilni naslov pravnomočna odločba ali druga listina, s katero se dovoli izvršba
// publ. sklad, fond: dobiti sredstva iz naslova zdravstvenega zavarovanja
5. zastar. oznaka, vzdevek: vzdeli so mu naslov krasnoslovec / delu je dal naslov izvirna povest podnaslov
● publ. braniti naslov prvaka tekmovati za pravico do naslova prvaka, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju; ekspr. obrnil si se na napačen naslov v tej zadevi ti ne bom pomagal, ustregel
♦ biblio. prejeti sto naslovov sto različnih časopisov, knjig; ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe; rač. naslov celice nekdaj število, simbol, ki označuje mesto pomnilne celice v pomnilniku računalnika; šah. mojstrski, velemojstrski naslov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

natur. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

n. d. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

necesse est -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nèčlovéški -a -o (ȅẹ́) ~a bitja; poud. ~o trpljenje |zelo hudo|; poud. nečloveški z/s kom biti ~ s kaznjenci |krut, surov|
nèčlovéško -ega s, pojm. (ȅẹ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
nèčlovéškost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nèdovóljeno odlagalíšče odpádkov -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ne repet. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nevtrálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a država; ~ pri razsojanju spora nepristranski; poud. ne ostati ~ ob dekletovi lepoti |ravnodušen|
nevtrálni -a -o (ȃ) jezikosl. stilno ~a beseda stilno nezaznamovana beseda
nevtrálno -ega s, pojm. (ȃ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju nezaznamovano
nevtrálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nèžív -a -o (ȅȋ ȅí ȅí) ~a stvar; Osebe v romanu so ~e |brez izrazitih potez, značilnosti|
nèžívi -a -o (ȅí) živa in ~a narava
nèžívo -ega s, pojm. (ȅí) razvoj živega iz ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
nèžívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nífe -- ž neskl.

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nigr. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nízki -a -o prid.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

n. l. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

No. / Nr. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

noct. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nóhti -ov m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

nomenklatúra TARIC -e -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

non --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Normativno vrednotenje zvez »v kolikor« in »v slučaju«

Zakaj pravijo, da besedni zvezi v kolikor in v slučaju nista ustrezni, zakaj naj bi ju nadomestili s če? SSKJ navaja, da je to neustaljena raba, SP2001 pa nič.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

n. s. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

O

Predlog

1 O-ja tudi O O samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [ó], rodilnik [ója] tudi [ó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

obmóčje toleránce -a -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

obmóčje udóbja -a -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

océna -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ocul. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oculgtt. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

o. d.¹ -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

o. d.² -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

od dáleč -- -- prisl.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

odíde dov.

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

odídejo dov.

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

odídeta dov.

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Odznačenje alergije na penicilin
Zanima me, kako bi v slovenščini poimenovali pojem, ki ga v angleščini označuje termin penicilin allergy de-labelling . Pri pojmu gre za to, da se pri pacientih, ki imajo oznako, da so alergični na penicilin (pa ni nujno, da je diagnoza pravilna), z diagnostičnim postopkom ta oznaka odstrani. Potrebovali bi termin, ki bi bil tako enostaven in enoznačen, da bi ga razumela tudi laična javnost. Pojavlja se na primer poimenovanje odstranitev oznake alergije na penicilin .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

òff prisl.

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

offic. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

o. h. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Oklepaj pri označevanju enačb

Nikjer nisem zasledil pravila o tem, kako se je treba v besedilih, ki vsebujejo enačbe (enačbe so ob desnem robu strani označene s številko v oklepaju), znotraj besedila sklicevati nanje – ali lahko oznake za enačbe pri sklicevanju nanje pišemo brez oklepaja ali je raba oklepaja obvezna? Npr.: V tem primeru uporabimo enačbo 5.4/…uporabimo enačbo (5.4). Zapis brez oklepaja (znotraj besedila) se mi – glede na pravopisna pravila, po katerih oklepaj loči ponazoritve oziroma dopolnitve pred tem povedanega – zdi ustreznejši oziroma se mi zdi ustrezen le ob zapisu posamične enačbe, torej ob desnem robu, kjer je z njim ločena oznaka zanjo.

Če je določena enačba v besedilu najprej poimenovana z besedno zvezo in je potem ob njej v oklepaju zapisano še, za katero enačbo gre (npr. II. Newtonov zakon (enačba (5.4)), lahko pride tudi do kopičenja oklepajev, kar je nekoliko »moteče«. Zanima me torej, ali je pri tovrstnem sklicevanju možen zapis brez oklepaja ali ne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ol. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

o. l. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oleos. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

olla --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

o. m. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

omejeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. določati, označevati mejo česa: črta omejuje igrišče / ta oznaka omejuje rabo besede na določeno področje
// določati razsežnost, obliko česa: pokrajino omejujejo visoka gorovja / skalnata stena omejuje jezero od vzhoda; obzidje omejuje mesto od predmestja deli, ločuje
2. delati, povzročati, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta zavora omejuje hitrost / ekspr. omejevati izdatke na minimum
3. določati, predpisovati najvišjo ali najnižjo mejo česa: časovno omejevati govornike / omejevati vpis v šole / omejevati navzdol, navzgor
4. delati, povzročati, da je kaj manjše
a) glede na količino, število: zaradi slabe prodaje omejujejo proizvodnjo / omejevati pitje alkohola / omejevati nesreče pri delu; omejevati rojstva
b) glede na možni razpon: te lastnosti omejujejo uporabnost aparata; dana določila omejujejo njegovo vlogo
c) glede na obseg, področje: z regulacijami omejevati poplave / omejevati komu delovanje
// preprečevati širjenje kakega pojava: omejevati požar, upor
5. delati, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: svoje zanimanje omejuje na letalstvo / to omejuje razpravo na redke strokovnjake; omejevati se na bistveno
6. delati, povzročati, da kdo nima česa v polni meri: omejevati svobodo / omejevati moč koga / pri tem te nihče ne ovira in ne omejuje

omejeváti se

publ.

kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim:

jaz se od tega stališča omejujem

omejujóč

-a -e:

omejujoča določila

omejeván

-a -o:

omejevan v razvoju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

omni secunda hora -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

o. n. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

onesnaževánje okólja -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

O pomenu besede »šlamastika«

V nekem pisanju sem hotel uporabiti besedo šlamastika. Ker sem podvomil v to, ali bom besedo smiselno uporabil, sem šel na spletu pogledat v SSKJ kjer je navedeno, da je šlamastika 'neprijeten, zapleten položaj'... . Pri nas (na kmetih) besedo šlamastika uporabljamo v smislu "neodgovorno, površno dejanje ali ravnanje". Če nekdo neko delo opravi površno, slabo ipd, pravimo: »To je šlamastika«. Kaj menite, je izraz pravilno uporabljen, ali za to obstaja druga beseda?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

opórna tóčka -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

opravílna števílka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

opt. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

or. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ord. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

orientír -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

o. s. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

osnôvni podátki o zdravílih -ih -ov -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

óstro -- prisl.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

otogtt. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

o. u. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznáčba -e ž (ȃ)
1. glagolnik od označiti: izboljšati označbo cest; označba krajev in razdalj / označba izdelkov / kulturna označba dobe; označba glavnih oseb
2. oznaka: zamenjati označbe; slabo vidne označbe na vozilih / prebrati izčrpno označbo pisatelja / ta članek ne zasluži označbe razprava
● knjiž. v vodiču je le kratka označba krajev opis, oris; knjiž. velika narodna zavest je osnovna označba tega časa značilnost
♦ glasb. dinamična označba za jakost izvajanja; interpretacijske ali izvajalne označbe izrazi, kratice in znamenja za način izvajanja glasbenih del; šah. označba linij s črkami; vet. označba živali s tetoviranjem, zarezami, žigom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

označeválec2 -lca m z -em (ȃ) označevalnik, oznaka: ~ besedila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznáka -e ž (ȃ)
1. kar kaj označuje: nositi na pokrivalih posebne oznake; mejne oznake; oznaka zamika; upoštevati oznake na cestah / oznaka zaupnosti, tajnosti / beseda je oznaka za pojem / ponudbe pošljite pod oznako »nujno« / veliko oznak na hotelih in gostiščih je v tujih jezikih napisov, imen
// navedene karakteristične lastnosti, značilnosti: uvod prinaša izčrpno oznako avtorja; stilna oznaka dobe
2. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih: poleg oznake <summary> so na voljo še druge
// niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin: v programu je datoteke mogoče iskati po naslovih ali drugih oznakah / klikniti na oznako stolpca
3. kar izraža karakteristično lastnost, značilnost: ta oznaka je za njegovo dejanje preostra; oznaka povest za to delo ni upravičena
4. knjiž. opis, oris: podrobna oznaka kraja; oznaka scene je bila pomanjkljiva
● knjiž. črne oči so oznaka za to ljudstvo njegova značilnost
♦ elektr. ena ali več številk ali črk za označevanje programskega stavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznáka -e ž (ȃ) nositi uniforme z ~ami; stilna ~ dobe; neobč. podrobna ~ kraja opis, oris; jezikosl. besednovrstna ~; stilna, zvrstna ~ |kvalifikator|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznáka -e ž

1.

kar omogoča, da se kaj opazi, prepozna

SINONIMI:

označba, knj.izroč. oznamenovanje, knj.izroč. zaznamba, knj.izroč. značka

2.

navedene karakteristične lastnosti, značilnosti

SINONIMI:

karakteristika, označba

3.

jezikosl. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na nevtralnost in slovnično kategorijo

SINONIMI:

jezikosl. kvalifikator, jezikosl. označevalnik

4.

rač. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin

SINONIMI:

rač. naslovna značka, rač., žarg. tag

GLEJ ŠE SINONIM: opis, znak1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024

oznȃka – glej znȃk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznȃka, f. das Zeichen, die Signatur (z. B. eines Bibliothekswerkes), Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznáka -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznáka CE -e -- ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznáka CÉ -e -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznáka smúčarske próge -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Oznaka v slovarju pri izrazih »pozneje« in »kasneje«

Zanima me, ali je med izrazoma pozneje in kasneje kakšna bistvena razlika. Kasneje ima v SSKJ in SP sicer oznako, da njegova raba peša, vendar tega v vsakdanjem življenju nisem opazil, pa tudi korpus Gigafida ne kaže na to, da bi bil izraz na robu izumrtja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznáka za daljávo smúčarskega skôka -e -- -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznáka za feráte -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznáka za režím predpisovánja in izdáje zdravíla -e -- -- -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

oznamenovánje -a s (ȃ)
knjiž. oznaka: namesto barvnih oznamenovanj bi lahko dali druga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

p

Predlog

2 p prislov

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

tiho

IZGOVOR: [pə̀], rodilnik [pə̀] tudi [pé], rodilnik [pé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

p. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

p. a. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

p. aeq. -- --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pálec -lca m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pálica ob pálico -e -- -- ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

pálični réd -ega -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.