àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! (iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.-C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
bríhtən, -tna, adj. = bistroumen, pameten; — prim. brihtati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čèden -dna -o prid. pameten, razumen: mouder i cseden KŠ 1771, 750; ſzem jasz vſzebi nej cseden BKM 1789, 368; kcsednomi mou'zi KŠ 1771, 23; csedno 'zivlenye BRM 1823, VII; z-ſzvojim csednim ponáſſanyem KM 1796, 58; Bojdite csedni KOJ 1845, 89; Pét ji je pa 'znyih bilou csedni KŠ 1771, 83 čednéjši -a -e pametnejši, razumnejši: da ti csednejsi premiszlivsi tou KOJ 1833, VI
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čeden prid., F
21,
arbor topiaria, zhednu ṡaſajenu drivú;
atticismus, lipú,
zhednu, viſſoku govorjenîe;
calliblepharum, ena arznia ṡa ozhy, obervi
zhedne ſturiti;
circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln;
civilis, zheden;
compositi mores, zhédnuſti,
zheden v'navadah;
concinnus, -a, -um, ſnaṡhen,
zheden, flèten;
continens, ṡderṡhan,
zheden;
elegans, -tis, leip, lipú narejen, deſhter, lubeṡniu,
zhèden, zartanu leip;
emblema, -tis, enu ṡriṡlanu,
zhednu notar vdelanu déllu;
facundus, -a, -um, zheden v'govorjenîu;
lemniscatus, -a, -um, ſylnu
zheden;
modestus, -a, -um, zhedin, brumin, ṡmaſſin;
moratus, -a, -um, â mos, moris, benè moratus, zheden;
morigeratus, -a, -um, zhedin, pokoren;
ornare, liṡhpati,
zhednu délati;
perbellus, -a, -um, cilú leip, inu
zhedin;
pereloquens, cilú dobru ṡgovoren, obilen
s'zhednim govorjenîam;
perurbanus, -a, -um, cilú perludin,
zhedin, inu priaṡniu;
purpureus color, Carmesinova, ali ṡhkerlatova farba, leip,
zhèden;
rhetor, -ris, en vuzhenyk kunṡhtniga, lépiga, dobriga, inu
zhedniga govorjenîa
- èednejši , flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe, teh kateri ſo rajme piſſali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
čednǜvati -ǜjem nedov. modrovati, biti pameten: ali csednüjemo, vám csednüjemo KŠ 1771, 537; liki dejte ſzam csednüvao KŠ 1771, 517
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
dober prid., F
142,
approbus, cilú
dober;
beneficium, dobru djanîe;
bono animo eſse, biti
dobre vole;
bonus, dober, brumen;
euge serve bone, ai ti
dober hlapez;
fortunate, ſrèzhnu,
k'dobri uri ali zhaſſu;
indole bona praeditus, ene
dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln;
ingeniosus, -a, -um, pameten
dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa,
dobre glave k'vuku;
jam dudum, ṡdavnai, vṡhè pred enim
dobrim zhaſſom, vṡhè ṡdavnai;
mentis compos, dobri per umi, ali pameti;
multù, vezh, en
dober deil;
optabilis, -le, kar je
dobru inu vrédnu ṡheléti;
perquam bonus, ṡalu
dober, cilú
dober, ſylnu
dober;
praedicatum, ṡhtimanîe,
dobar glas od eniga;
probus, -a, -um, brumin,
dober;
salubris, -re, dober, ṡdrav;
sua spontè, od ſam ſebe,
s'dobro volo, rad, dobrovolnu;
subjectum bonum, en
dober, inu raṡumen zhlovik;
ventus secundus, en
dober véter;
vocalis, -le, glaſſán,
dobriga glaſſú;
prim. boljši
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
fizonomist -a m fiziognom:
Phisonomiſti im. mn. pravio de dolh nuſs imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten (I/2, 3) ← it. fisionomista ← lat. physiognōmōn ← gr. φυσιογνώμων ‛fiziognom’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
iti grem dvovid. iti:
sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati:
Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar:
kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se:
Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za:
da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kdọ́, pron. I.
interr. wer? kdo je? wer da? kdo ve, kaj počenja! wer weiß, was er treibt! kdo pameten se bo čudil? welcher vernünftige Mensch wird sich wundern? ta ustava ni kdo ve kako umetna, Zv.; tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel! jvzhŠt.; — II. indef. kdọ̀, irgendwer, jemand; če kdo ve, pa naj pove! vsaj nima kdo po njega iti, es ist ja niemand da, der ihn holen könnte; ima kdo nositi med, Levst. (Beč.); — III. rel. = kdor, na vzhodu.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
kunšten -tna prid. 1. premeten, zvit, lisjaški:
moja shena je is liſizhiga repa, ona je kunshtna im. ed. ž, inu golufna kakorkuli Liſiza ǀ kakor una pregnana, kunshtna im. ed. ž, inu poſvejtna Shena Samaritanska ǀ na letu sapovej ta paklenski General, enimu kunshtnimu daj. ed. m hudizhu ǀ Lucifer je ſmislil eno kunshtno tož. ed. ž visho ſvoje rihte sabelit ǀ skuſi to kunſtno tož. ed. ž spuvid je njega od pakla reshil ǀ Se najdeio ludje kateri ſo kunshtni im. mn. m, inu pregnani kadar ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio ǀ Oh kunshtne im. mn. ž, ali polek tudi golufne leſize 2. pameten:
ti, pak kakor ta kunshtna im. ed. ž zhebella bosh vunkai vſel, kar tebi bo dopadlu 3. umetelen, umetniški:
Lep, inu kunshten im. ed. m je bil peld te Bogine Diane ǀ Ti nuzh, inu dan mislish, koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti, inu skunshtnem +or. ed. m zieram ǀ ſe ſo nashli taku kunshtni im. mn. m Malary, de ta kateri je nyh ſmalane pilde vidil, je bil perſilen taiſte hualit ǀ je bil sturil smalat en lep Duor, inu okuli njega kunshtne tož. mn. m ſtebre primer.> lepshiga inu kushtniſniga rod. ed. s della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament presež.> ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi tož. mn. m, inu ſaſtopnishi moiſtre poklizali → kunšt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
Likurgus -a m osebno lastno ime
Likurg:
pravizhnishi je Cato Vticenſis. Pameten je bil Licurgus im. ed. Lacedemonski Krajl ǀ Zheden kakor Temiſtokles. Pravizhen kakor Cato Uticenſis. Moder kakor Licurgus im. ed. ǀ Lycurgus im. ed. je bil sapovedal Lacedemonorjom, de te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane potreſti ǀ is Egypta je bil prishal v' Athenes, de bi kaj noviga ſe navuzhil od Licurguſa rod. ed. Likúrg, gr. Λυκοῦργος, legendarni špartanski zakonodajalec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
moder -dra prid. moder, učen, preudaren, pameten:
de bi bil moder im. ed. m kakor Salomon ǀ On Viſok, ona niſka, On moder im. ed. m, ona preproſta ǀ Ta modri im. ed. m dol. Bias pak odgovorj ǀ kazha je modra im. ed. ž sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani ǀ ſam S. Duh s'kusi usta tiga modriga rod. ed. m pravi ǀ timu modrimu daj. ed. m Philoſophu je ble dopadla ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri daj. ed. ž Sheni Abigail ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga tož. ed. m ži., inu ſvestiga Generala Iephte ǀ skuſi modro tož. ed. ž regeringo ſvojga Ordna ǀ En drugi je hualil njegovu modru tož. ed. s, inu pregnanu govorjenie ǀ s'tem Modrem or. ed. m porezhem ǀ Sim perſilen s'tem Modrom or. ed. m rezhi ǀ Se Iest zhudem, de tij Modri im. mn. m Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Modri im. mn. m tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam ǀ Kadar ty Modrj im. mn. m ſo to ſvèsdo vgledali ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu od teh Modrih rod. mn. ludy ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij piſſanu, kakor on ſam je ſvojm Modrem daj. mn. pravil ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu meni ſe sdi taiſtu vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom daj. mn. naprje poſtavil ǀ de ſi lih ſe shtimaio ſa Modre tož. mn. m, inu vuzhene ſo norzi ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre tož. mn. m ukupaj poklizala ǀ ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih mest. mn. en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi or. mn. nej ſnal resloshit presež.> Ie proſsu Salomon sa modrust, inu ta nar modreshi im. ed. m postane ǀ katero resnizo je dobru sposnal Salomon ta ner modreishi im. ed. m ǀ danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi, inu Modrèſhi im. ed. m Arzat ǀ Ta nar modreshi im. ed. ž je reſniza ǀ pred Bugam je bila ta ner modreishi im. ed. ž ǀ sa te ner modreſhi tož. mn. m bi perſileni my bli yh Spoſnati Modri v nekaj primerih pomeni pisca svetopisemske Knjige modrosti, kar je razvidno iz reference Sap. na robu, npr. sakaj ta Modri im. ed. m dol. pravi (IV, 169) in tiga Modriga tož. ed. m ži. hozhemo bugat, kateri nam ta lepi vuk je puſtil (III, 481).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
moder2 [pameten] prid. ♦ P: 37 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
móuder tudi móder -dra -o prid. moder, pameten: liki mouder czimprar, fundamentom ſzam jaſz polo'zo KŠ 1771, 494; Stero i vezdásnyi moudri ſereg naſzledüje KŠ 1771, 668; da, kak môder, vandrar, zná KAJ 1848, III; düsa, ſtera vu rázumi moudra bode KŠ 1754, 142; Môdro nüczanye vrêmena KAJ 1848, VII; Szvét' Gregora Doktora Môdra Preceptora KOJ 1845, 138; csi ſze za moudroga dr'zi KŠ 1754, 11; I z-môdrim dühom zbrodjávati Nyegove poti KAJ 1848, 3; moudri lüdje boimo TF 1715, 8; ſtirje moudri vucſitelje KŠ 1771, A6b; po moudri mo'zákov gyedrnoſzti KŠ 1771, A5a; za veliki i moudri zrokov volo naſztavo SIZ 1807, 7; ti ſzi moje perve roditele modre ſztvoro SM 1747, 50; je Boug moudre i vcsene lidi dáo KŠ 1754, 3b; Gda ſzo ſze za moudre ſzka'züvali KŠ 1771, 448; Moudre ſzvoje proroke knám poſila BKM 1789, 43; pred náſz dávajo one moudre zroke SIZ 1807, 7; On je vogerszko-módro Tovarsijo [akademijo znanosti] osznóvo KOJ 1848, 122 modréjši -a -e modrejši: Kaj je bláſnoſzt Bo'za modrejſa od cslovecse modrouſzti KŠ 1771, 492 nájmodréjši -a -e najmodrejši: Te náj modrejsi, i náj bougsi ſztvoriteo KM 1796, 5; Divicza náj modrejsa KM 1783, 86 móudri -a -o sam. modri: Moudri tak pise, kaj nejma ſzrczá SŠ 1796, 94; Ti moudri KŠ 1771, 6; kak vezdásnyi moudri ſtimajo KŠ 1771, 632; modrouſzt ti moudri KŠ 1771, 491; i moudrim i neſzpametnim ſzam jaſz du'znik KŠ 1771, 448; zapelajo moudre KŠ 1754, 44; je zvao te moudre KŠ 1771, 7; poſila Moudre, i piſzácse BKM 1789, 23; ki je pregányao Môdre KOJ 1833, XI; ſzi ſzkrio eta pred moudrimi KŠ 1771, 37; je nej najsao med moudrimi KM 1796, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nepameten2 prid. ♦ P: 10 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, DB 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TfM 1595); (nepameten/ne pameten) prid. ♦ P: 2 (TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
nos -a m nos:
ampak de nyh nuſs im. ed., nyh urat, nyh perſy ſo raunu kakor en Turrn ǀ nuſſ im. ed. bo dishal taiſti nebeski lepi duh ǀ Nus im. ed. bo en taku lep duh pozhutil ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu daj. ed. pertiſne ǀ Phisonomiſti pravio de dolh nuſs tož. ed. imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten ǀ nekatere dny imam nuſs tož. ed. ſapert, de nezh nemorem dishati ǀ kadar edn poſtavi na nuſſ tož. ed. selene shpegle, taku vſe kar gleda, inu vidi, selenu njemu naprei pride ǀ Mocedonary nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti, nikar nauſs tož. ed. vſekant
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pàmeten -tna -o prid. pameten: Pameten krsztsenik dobro zná, da je KOJ 1845, 105; nej szam szlisao pametnoga csloveka preklinyati KOJ 1845, 7 pàmetnejši -a -e pametnejši: Skolnik szi je prébrao ednoga pametnejsega KOJ 1845, 10; Fárnikom pámetnejsim sze je niksi trüd nej vnou'sao KOJ 1845, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pameten prid., F
16,
cautus, reṡmiſhlen,
pametin, ẛavarovan, varin;
circumspectus, zhèden, resmishlen,
pameten, vmetaln,
pameten, kateri pametnu pregledava;
compos rationis, per pameti,
pametin;
discretus, -a, -um, reṡlozhin,
pametin;
dispectus, -us, â dispicio, en
pameten raṡgled;
gravitas, teṡhava:
pametnu ṡaderṡhanîe;
ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku;
logicus, id est rationalis, pametin, kar pamet ima;
moderatio, moderamen, pametnu pregledanîe, ṡaneſſenîe;
peringeniosus, -a, -um, sylnu kunṡhtin, cilú dobru ṡaſtopin, inu
pametin;
persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti;
providus, -a, -um, raṡumin,
pametin, preṡkarbliu, inu fliſſig v'ſvoih rizhéh;
rationalis, -le, pametin, tú kar pamet ima;
sanus, -a, -um, ṡdrou, friſhin,
pametin;
sententia, -ae, modru rezhenîe,
pametnu govorjenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pameten -tna prid. pameten:
dokler ſi bil en pameten im. ed. m kupez, ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio ǀ ta pametni im. ed. m dol. Mladenizh je Boga proſſil ǀ obena ſtuar nej taku pametna im. ed. ž, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ vashe ſerze … bo pametnu im. ed. s ǀ Nei bilu pametniga rod. ed. m zhloveka de bi nebil sa norza dershal Fabiuſa ǀ tudi zhes tiga pametniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno tož. ed. ž, fliſſno, dobrutlivo ǀ ty pametni im. mn. m Rimlani, kakor pishe Vlpianus ſo ta lon na en ſtaber viſok poſtavili ǀ vaſſ vabem, de bi perprauleni bili, kakor une pametne im. mn. ž Divize, katire ob taiſti minuti nyh lampize ſo perpraulene dershale ǀ tem pametnem daj. mn. pak samerem ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim daj. mn. ludem ǀ nebodo sa pravizhne, inu pametne tož. mn. m ludij dershani ǀ on raishi prebiva per tei nepametni vſtekli sverini, kakor pak per teh pametneh mest. mn. ludeh primer.> rataj pametnishi im. ed. m, de bosh sposnal de vezh ſe imaio shtimati nebeſſa, kakor semla ǀ ty drugi bodo pametnishi im. mn. m ǀ bodite tedaj vy pametnishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij im. mn. m, inu mozknejshij ſe bodo zhes vaſs usdignili ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi tož. mn. m sturile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pàmetiti -im nedov. biti pameten: Ali vcsis náſz pametiti, To dobro csedno csiniti BRM 1823, 317; Ali jasz szem nêpametio, Nego sze sz-tebom protivio KAJ 1848, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pametn gl. pameten ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pámetnik, m. 1) = pameten človek, Jurč., SlN.; — 2) der Gedenkmann, Cig., DZkr.; — 3) das Gedenkbuch, Cig., Jan.; — das Denkmal, Jan.; — die Denktafel, C.; — 4) = pametivar, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pametno prisl., F
7,
circumspectè, pametnu, modru, ṡkerbnu;
circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten, kateri
pametnu pregledava;
discretè, discretim, pametnu;
ingeniosè, pametnu, ṡaſtopnu, modru, kunṡhtnu;
moderari, ſe ṡdarṡhati,
pametnu ṡaneſti, ſam ſebe premozhi;
prudenter, raṡumnu,
pametnu;
ratione uti, pametnu rovnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pamoten gl. pameten ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pregledavati nedov., circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten, kateri pametnu
pregledava
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
pregnan -a prid. 1. premeten, zvit:
Phisonomiſti pravio de dolh nuſs imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten, pregnan im. ed. m, ſerzhan, inu vſmilen ǀ levu ſe ſazhudi na taku pregnan im. ed. m odgvuor ǀ kakor una pregnana im. ed. ž, kunshtna, inu poſvejtna Shena Samaritanska ǀ En drugi je hualil njegovu modru, inu pregnanu tož. ed. s govorjenie ǀ Rimlarij, inu Egypzerij ſo bili modri, vuzheni, inu pregnani im. mn. m ludje 2. pameten:
kadar ta pregnani im. ed. m dol. Malar Zeuxes je hotel peld te lepe Bogine Junonis ſmalat, je bil po desheli te ner lepshi dekelze sbral ǀ Je vener rejſj kar ty pregnani im. mn. m Poeti pravio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razgled m, F
2,
dispectus, -us, â dispicio, enu ṡkerbnu, ali s'fliſſom reṡgledanîe, en pameten
raṡgled;
spectaculum, -li, raṡgled, ygra k'gledanîu, kar ſe gleda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razgledanje s, F
6,
dispectus, -us, â dispicio, enu ṡkerbnu, ali s'fliſſom
reṡgledanîe, en pameten raṡgled;
perspectè, s'dobrim merkanîam,
reṡgledanîam;
perspicatia, -ae, perspicacitas, -tis, premiſhlenîe, ali
reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop;
perspicuitas, biſtru
reṡgledanîe;
providentia, -ae, reṡgledanîe, oṡkarblenîe, reṡmiſhlenîe, premiſhlenîe, preṡkerbnúſt;
providenter, s'reṡgledanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razmišljen del., F
3,
cautus, reṡmiſhlen, pametin, ẛavarovan, varin;
circumspectus, zhèden,
resmishlen, pameten, vmetaln, kateri pametnu pregledava;
providentia dei, Boṡhye previdenîe, preṡkarblenîe, reṡumnoſt, reṡmiſhlenîe: Bûg je en
reṡmiſhlen ozha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
rázumen tudi rázimen -mna -o prid. razumen, pameten: Jeli bos pa ti rázimni cslovik BKM 1789, 6; On najbole rázumen tkálecsine mocs obszoditi AI 1875, br. 1, 6; ino rázumna, vörna, Mati deczi ſzvojoj SIZ 1807, 10; z-rázumne düse ſztojécsi KM 1783, 15; ki ſzi me od veka za rázumnoga csloveka odébrao KM 1783, 6; poſztavte tejla vaſa na áldov rázumno ſzlü'zbo vaſo KŠ 1771, 475; Rázumno düso náj plemenitejſo, Nám ſzi darüvo BKM 1789, 158; Vrejlo, i rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; vu tejlo je pa rázumno düso ſztvouro KM 1796, 4; Vu rázumnom zgovárjanyi moro merkati na ete litere KOJ 1833, 5; eti ſzo pa ſztejlom i zrázumnov düsov gori oſznáj'zeni KŠ 1754, 94; Ki je bio znameſztnikom Szergius Pavlom zrázumnim mo'zom KŠ 1771, 381; Záto ne bojdte necsedni, nego rázimni vonom, ka je Goſzpodnova vola KŠ 1771, 584; csiſzte ſzo i takáj rázumne BRM 1823, II rázumnejši -a -e razumnejši, pametnejši: kaibi ſzvéto piſzmo teim rázumneiſim tálom mogli razmeti TF 1715, 48 rázumni -a -o sam. razumni: Nega rázumnoga, nega, ki bi ſzpitávao Bogá KŠ 1771, 453; pogibim modrouſzt ti moudri, i rázumnoſzt ti rázumni zavr'zem KŠ 1771, 491
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
razumlívi -a -o prid. 1. razumljiv: Po Stenyej razmimo rejcsih i gucsa z-razumlivim glászom právo zgovárjanye KOJ 1833, 3; tak je Boug vsze tiszto z-razumlivimi recsmi pred nász polo'so KOJ 1845, 7 2. razumen, pameten: ár szamo v-táksem országi sze pascslivo, száksemi-dugoványi razumlivo lüsztvo nájde AIP 1876, br. 1, 5 razumlívejši -a -e razumljivejši: Z-razloucsne féle plemena rejcsih, stero vküpzdejvano rázumlivejsi gucs vcsinijo KOJ 1833, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
skrban prid., F
13,
accuratus, -a, -um, fliſſig,
ṡkarbán;
anxius, nujan, zviblajózh,
ṡkerbán;
curiosus, -a, -um, ferbizhin,
ṡkerbán, kateri hozhe vſe veiditi;
diligens, fliſſik, vmétaln, perverṡhen,
ṡkerbán;
dispectus, -us, â dispicio, enu
ṡkerbnu, ali s'fliſſom reṡgledanîe, en pameten raṡgled;
formicans, ṡkarbán kakòr mravliniz, fliſſih;
injicere scrupulum, ṡkarbniga délati;
percuriosus, -a, -um, ſylnu ferbizhni, ali
ṡkerbán;
pervestigatio, enu
ṡkerbnu vpraſhanîe, ali iṡpraſhovanîe;
providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby;
sedulus, -a, -um, fliſſig,
ṡkarbán; sollicitus, ṡkarbán, polhin ṡkarby;
ṡkarbán [str. 265b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
spàmeten -tna -o prid. pameten, razumen: Sto je tak te veren ſzluga i ſzpameten KŠ 1771, 82; szpameten plantavi nemára KOJ 1833, VI; pravo je nyemi ſzpameten ocsa KM 1790, 52; Ka pa ti oh cslovik! ſzpametno Sztvorjenyé ino rázumno BKM 1789, 378; példo nam niháo ſzpametnoga 'ſivlejnya KM 1796, 23; i najsli ſzo toga csloveka ſzpametnoga KŠ 1771, 194; Ci ščéta spametniva biti BJ 1886, 13; Bojdite záto ſzpametni, liki kacse, i prouſzti liki goloubje KŠ 1771, 32; Dráge düſe, pojte, I ſzpametne bojte BKM 1789, 396 spametnéjši tudi spametnéši -a -e pametnejši, razumnejši: Od sztarczov szem szpametnêsi TA 1848, 102; Ár ſzinovje etoga ſzvejta ſzo ſzpametnejſi od ſzinouv ſzvetloſzti KŠ 1771, 225 spàmetni -a -o sam. pametni: Ár radi trpite neſzpametne vi ſzpametni bodoucsi KŠ 1771, 548; hválo tebi dájem, Ocsa, ka ſzi ſzkrio eta pred moudrimi, ino ſzpametnimi KŠ 1771, 37; Szpameten popüszti KAJ 1870, 39; hválo tebi dájem, Ocsa, ka ſzi ſzkrio eta od ti moudri i ſzpametni KŠ 1771, 203
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
šara ž, F
12,
biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite
ẛhare, ſtrup-ẛholzou;
diversi homines, mnogitere
ṡhare zhlovéki;
genus, -ris, ſorta, pleme, viṡha,
ṡhara, ṡhlahta, rúd, ali ród, otroci;
halicutica, -orum, buque v'katerih je ṡapiſſana ta
ṡhara teh rib;
indole bona praeditus, ene dobre
ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln;
indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu;
ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre
ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku;
moratus, -a, -um, â mos, moris, dobre, ali hude
ṡhare;
mulierosus, -a, -um, ṡhenṡke
ṡhare, vus ṡhenṡki;
multigenus, -a, -um, mnogitere
ṡhare, rodovitin: ena reizh na veliku, ali doſti viṡh;
omnigenus, -a, -um, ſléherne
ṡhare, vſake ſorte;
omnis generis, vse shlaht, vſakerſhnu, vsake
share
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
uk m, F
17,
dogma, enu ſpoṡnanîe,
vúk, ẛapuvid, navuk, odlozhenîe;
grammaticus, -ci, kateri letá
vuk dobru ṡná, ali vuzhy;
ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡáſtopa, dobre glave
k'vuku;
peritia, -ae, vuk, iṡkuſhnoſt;
praeceptio, en
vúk, ṡavkaṡnoſt, ali ṡapuvid;
profeſsio, tá ozhitni
vúk inu branîe;
rudimentum, -ti, tá pervi ṡazhetik tega
vuka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
umetalen prid., F
7,
artifex, en kunſtin moiſter, antverhar, ṡaſtopin,
vmétalin;
circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten,
vmetaln, pameten;
diligens, fliſſik,
vmétaln, perverṡhen, ṡkerbán;
idoneus, -a, -um, vmétaln, prou, vréden, perpravlen, pridin;
indole bona praeditus, ene dobre ṡhare, ali nagnenîa,
vmeitaln;
industrius, -a, -um, fliſſik,
vmétaln, déloven;
peridoneus, -a, -um, cilú dobru vrédin inu
vmétalin- umetalnejši , idoneor, vmétalniſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
vẹ̀ndar, conj. 1) dennoch; = v. le; dasi — vendar, obgleich — dennoch; — doch; bodi vendar pameten! — 2) adv. = venda 1), vzhŠt.-Mik.; — iz: vem da že, Mik.; prim. Škrab. (Cv. I. 6.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
zastop m, F
3,
ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga
ṡaſtopa, dobre glave k'vuku;
intellectus, -us, intelligentia, ṡaſtop, ṡaſtopnoſt;
perspicatia, -ae, perspicacitas, -tis, biſtru premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri
ṡaſtop
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
zastopen -pna prid. razumen, pameten, vešč:
Glihi vishi ſtury G. Bug s'namy KaKor en saſtopen im. ed. m Arzat ǀ on mlad, na oroshje malu ſaſtopen im. ed. m, ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ Vsy my dobru vejmo, de en saſtopem im. ed. m Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ David je bil en star satopen im. ed. m, inu serzhan vojshak ǀ ta Vuzheni, inu saſtopni im. ed. m dol. Dion skoraj bi bil vumerl od prevelkega zhuda ǀ kar ſim enkrat bral od Eniga Saſtopniga rod. ed. m Dohtaria ǀ satiga volo sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga tož. ed. m ži. Præcepteria ǀ pravio ty ſaſtopni im. mn. m S. Vuzheniki ǀ Vij ſastopni im. mn. m Dohtary, inu Arzati ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne tož. mn. m, inu uzhene uprashal ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene, inu saſtopne tož. mn. m te preproste ludy primer.> Gdu je bil vuzhenejshi, inu sastopnishi im. ed. m Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga, inu sastopnishiga rod. ed. m, kakor je bil on presež.> danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi im. ed. m, inu Modrèſhi Arzat ǀ poshleio klizat tiga ner saſtopnishiga tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ zholnary ſo bily ty ner ſaſtopnishi im. mn. m ǀ ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi, inu ſaſtopnishi tož. mn. m moiſtre poklizali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
znamenje -a s znamenje:
Letu je enu gvishnu ſnamine im. ed. de ta dusha bò pogublena ǀ Phisonomiſti pravio de dolh nuſs imeti, je snamine im. ed., de taisti zhloviK je pameten ǀ kakot snaminie im. ed. na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom oſtane ǀ Lok je ſnaminje im. ed. tiga boia ǀ v'tej bi ſe snaminje im. ed. vidlu ǀ kadaj bosh ò Vſmileni Gospud, Lok tiga ſnaminja rod. ed. puſtil vidit ǀ ta kateri nej imel tiga ſnamina rod. ed., ga nej ſò sa praviga erba, ampak sa pankarta ſposnali ǀ vekshi snamina rod. ed. ſvoje lubesni nam nej magal puſtiti ǀ cilu s'roko snaminia rod. ed. S: Chrisha na vashe ſerce ne ſturite, de bi yh odgnali ǀ Na grob tyh Machobejeriou ſo bily ſturili saresat ſtebre, k' ſnaminu daj. ed., de ony ſo bily grunt Israelske Vere ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu daj. ed. tiga merù ǀ je taiſti nebeski Lok, k' ſnaminju daj. ed., de je nam myr od G. Boga sadubil ǀ k'snaminu daj. ed. tiga myru eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ Romulus, inu Remus k'ſnaminu daj. ed. te hualeſhnosti, ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ k'snaminiu daj. ed. ſvoje lubesni ſi je bil en perst odresal ǀ Studenizi, inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu daj. ed. njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ ſturi ſnamine tož. ed. Krisha ǀ de sna snamine tož. ed. s: Chrisha sturiti ǀ Ajdouski Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tož. ed. tu dreuje ǀ G. Bug sa ſnaminie tož. ed. tiga myru poſtavi Lok ǀ s' oroshiam nam da sa gvishnu ſnaminje tož. ed. tiga myru ǀ Jeſt hozhem tebi dati enu ſnamjne tož. ed. ǀ je proſsila Mario Diuizo, de sa nje trosht bi hotela eno snanie tož. ed. dati v'katerem ſtanu ta nje Nuna ſe najde ǀ ti ſi bila v' ſnamini mest. ed. te Vage rojena ǀ v' tem Nebeſkem ſnaminu mest. ed. tiga leva ǀ ſe porodi pod ſnaminam or. ed. te Vage ǀ Saſnamenouan s' snaminam or. ed. shiviga Boga ǀ kadar eni Bogaboyezhi ludje bi ne bilij hudizhe s' ſnaminiam or. ed. S. Chrysha, inu S. Molitvo odgnali ǀ vſy ſo bili sasnamenouani na herbitu s' snamenam or. ed. ene Sulize ǀ s'ſnaminom or. ed. shnimij je govorila ǀ ta snamina im. mn. nej ſo sadosti, sakaj takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali ǀ Aku jeſt nebom na njegovih rokah vidil ſnaminja tož. mn. teh sheblou ǀ vidimo takushna snamina tož. mn., Kakorshna ſe bodo na Sodni dan godila ǀ mei drugimi snamini or. mn., is katerih ſe more doli vſet, gdu je mej timi isvolenimi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.