pámeten -tna -o prid., pámetnejši in pametnêjši (á) 1. ki ravna v skladu z razumom, pametjo: pameten človek bi ravnal drugače;
fant je pameten, lahko se zanesete nanj;
premalo je še pameten, da bi mu zaupal sporočilo / bila je toliko pametna, da ni ubogala nasveta / pameten bodi, pa bo šlo / kot vzklik bodi no pameten, saj ni toliko vredno // ki izraža tako ravnanje: narediti pameten načrt; njegov nasvet se mu je zdel pameten; pametna beseda, poteza; voditi pametno politiko 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci so zelo pametni;
ni dovolj pameten, da bi to razrešil // ki vsebuje, izraža sposobnost za tako dojemanje, mišljenje: lep, pameten obraz; ima velike, pametne oči 3. nav. ekspr. čustveno uravnovešen, umirjen: dela naj, pa bo pameten;
pri teh letih bi bil že lahko malo bolj pameten 4. ekspr. primeren, ustrezen: reševati kaj na pameten način;
vse do pametne mere;
priti ob pametni uri;
daj ji kako pametno ime / prodati za pametno ceno 5. elektr. ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj / pametna hiša hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme ter opravila z namenom zmanjšati uporabo energije; pametna kartica plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij; pametna tabla elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; pametni telefon elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefonapámetno prisl.:
pametno govoriti, ravnati; najpametneje bi storil, če bi odšel; bila je pametno, okusno oblečena / v povedni rabi edino pametno je, da molčiš
pámetni -a -o sam.:
pametnejši odneha; povedal je nekaj pametnih; nobene pametne ni rekel; rad bi kaj pametnega napisal; nič pametnega mi ni prišlo na misel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pámeten -tna -o; -ejši -a -e in -êjši -a -e (á; á; ȇ) ~ človek; poud. poiskati kak ~ način |primeren, ustrezen|; biti dovolj ~; poud. še ne biti ~ pri teh letih |čustveno uravnovešen, umirjen|pámetni -ega m, člov. (á) poslušati ~egapámetna -e ž, rod. mn. -ih (á) povedati nekaj ~ihpámetno -ega s, pojm. (á) napisati kaj ~egapametnêjši -ega m, člov. (ȇ) ~ odnehapámetnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pámeten -tna -o
prid. ki ravna v skladu s pametjo, razumom; ki izraža skladnost s pametjo, razumomSINONIMI:
ekspr. genialen,
neknj. pog. kunšten,
knj.izroč. moder2,
knj.izroč. odgovoren,
knj.izroč. odtehtan,
knj.izroč. premišljen,
ekspr. premoder,
zastar. razboren,
zastar. razborit,
knj.izroč. razumen,
knj.izroč. salomonski,
star. umen,
zastar. vedomen,
knj.izroč. vsemoder,
ekspr. zrel SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024
pámeten Frazemi s sestavino pámeten:
pámetna gláva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pameten je sestavina izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pámeten – glej pámet
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pàmeten -tna -o prid. pameten: Pameten krsztsenik dobro zná, da je KOJ 1845, 105; nej szam szlisao pametnoga csloveka preklinyati KOJ 1845, 7 pàmetnejši -a -e pametnejši: Skolnik szi je prébrao ednoga pametnejsega KOJ 1845, 10; Fárnikom pámetnejsim sze je niksi trüd nej vnou'sao KOJ 1845, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pameten [pámetǝn]
pridevnikpameten, razumen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pameten pridevnikPRIMERJAJ: pametno
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pameten prid., F
16,
cautus, reṡmiſhlen,
pametin, ẛavarovan, varin;
circumspectus, zhèden, resmishlen,
pameten, vmetaln,
pameten, kateri pametnu pregledava;
compos rationis, per pameti,
pametin;
discretus, -a, -um, reṡlozhin,
pametin;
dispectus, -us, â dispicio, en
pameten raṡgled;
gravitas, teṡhava:
pametnu ṡaderṡhanîe;
ingeniosus, -a, -um, pameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku;
logicus, id est rationalis, pametin, kar pamet ima;
moderatio, moderamen, pametnu pregledanîe, ṡaneſſenîe;
peringeniosus, -a, -um, sylnu kunṡhtin, cilú dobru ṡaſtopin, inu
pametin;
persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti;
providus, -a, -um, raṡumin,
pametin, preṡkarbliu, inu fliſſig v'ſvoih rizhéh;
rationalis, -le, pametin, tú kar pamet ima;
sanus, -a, -um, ṡdrou, friſhin,
pametin;
sententia, -ae, modru rezhenîe,
pametnu govorjenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pameten -tna prid. pameten:
dokler ſi bil en pameten im. ed. m kupez, ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio ǀ ta pametni im. ed. m dol. Mladenizh je Boga proſſil ǀ obena ſtuar nej taku pametna im. ed. ž, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ vashe ſerze … bo pametnu im. ed. s ǀ Nei bilu pametniga rod. ed. m zhloveka de bi nebil sa norza dershal Fabiuſa ǀ tudi zhes tiga pametniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno tož. ed. ž, fliſſno, dobrutlivo ǀ ty pametni im. mn. m Rimlani, kakor pishe Vlpianus ſo ta lon na en ſtaber viſok poſtavili ǀ vaſſ vabem, de bi perprauleni bili, kakor une pametne im. mn. ž Divize, katire ob taiſti minuti nyh lampize ſo perpraulene dershale ǀ tem pametnem daj. mn. pak samerem ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive Kakor ſe ſpodobi pametnim daj. mn. ludem ǀ nebodo sa pravizhne, inu pametne tož. mn. m ludij dershani ǀ on raishi prebiva per tei nepametni vſtekli sverini, kakor pak per teh pametneh mest. mn. ludeh primer.> rataj pametnishi im. ed. m, de bosh sposnal de vezh ſe imaio shtimati nebeſſa, kakor semla ǀ ty drugi bodo pametnishi im. mn. m ǀ bodite tedaj vy pametnishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij im. mn. m, inu mozknejshij ſe bodo zhes vaſs usdignili ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi tož. mn. m sturile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pameten pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pameten1 posam. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pameten2 prid. ♦ P: 20 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pameten
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
pameten ► ˈpaːmetėn -tna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
Izvor besede »pameten«
Zanima me etimološki izvor besede pameten.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
Lastnostni ali vrstni pridevnik: »pameten«Ali je pravilno pameten uporabnik energije ali pametni uporabnik energije?
Pridevnik se nanaša na varčno in smotrno rabo energije.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.
ne pameten gl. nepameten ♦ P: 2 (TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 4. 2024.