pòk, pǫ́ka, m. 1) der Knall; die Detonation, Cig. (T.); — 2) die Schmitze an der Peitsche: p. priplesti na bič, die Peitsche beschmitzen, Cig.; — 3) = poka, die Spalte, der Sprung, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pòk, interj. knacks, paff, krach!

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.

pok samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.