Tiskanje

izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit (nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; (nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

officium cit. počastitev, molitev (?): kadar ona je molila Officium tož. ed. Divize MARIAE (IV, 346) ← lat. officium ‛služba, počastitev, pokorščina’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

példa -e ž zgled, vzor: nego példa bodoucsi te csrejde KŠ 1771, 713; Jezus duſevni jákoſzt példa KM 1783, 40; on naj vuvſzem dobra példa bode SIZ 1807, 9; Dobra példa KAJ 1848, VII; i brez példe je njegova pokorščina AI 1878, 8; Eta ſzo pa nám kpéldi vcſinyena KŠ 1771, 508; naj dobro példo ſz-ſzvojim 'zitkom dájo KŠ 1754, 217; tvojim ovczám dobro példo i zvelicsánſzko vcsenyé dávajo KŠ 1771, 849; Naj vſzejm dobro példo dámo KMK 1780, 43; Poglávarſztvo je, na ſztrasno példo drügim zapovedalo KM 1790, 56; Na példo vám poſztávim Vogrſzki národ BKM 1789, 6; denem példo: b be, d de KOJ 1833, 2; Példo denem AI 1875, br. 2, 6; denem példo: a-, bá- AIN 1876, 7; naj vsaki tvojo példo vidi BJ 1886, 4; Od krivi Apoſtolov je po ſzvojoj példi knebéſzam vrácsa KŠ 1771, 590; nego Roditelom nezamidim etoga tanácsa dati vu példi KOJ 1833, XVI; Po példi szvojih Prednikov je KOJ 1848, 10; naj 'znyihovov példov mater czérkev opominajo KŠ 1754, 197; Ka ſze pravicsnoſzt po vöri zadobi: z-Ábrahámovov példov KŠ 1771, 454; Lagoje példe pokvárijo dobre jákoſzti KM 1790, 16; Példe za ponávlanye regul KOJ 1833, 145; ſtero nyé dela i példe naprej prináſa KŠ 1771, 671

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pokoričina gl. pokorščina ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pokǫ́rščina, f. die Folgeleistung, der Gehorsam; p. božjemu povelju, Ravn.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pokòrščina -e ž pokorščina, ubogljivost: i brez példe je njegova pokorščina AI 1878, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pokorščina [pokọ́rščina] samostalnik ženskega spola

ubogljivost, pokorščina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pokorščina -e ž pokorščina: te shtery Svete oblube, pokorszhina im. ed., volnu bushtvu, zhiſtoſt, inu Klauſura ǀ Kaj ſe more shelejti, ali umislit per enimu ſvetniku, de bi per Chriſtuſu ſe nenashlu? … pokorshina im. ed.? ǀ savolo njegove velike pokorshine rod. ed., inu ſtonovitne vere ǀ sa pokorszhino tož. ed. Bogu tvojmu Stuarniku pak ſe n'hozhesh poſtit ǀ kakor hitru je bila ſvojo shlushbo, inu pokorshino tož. ed. od G. Boga ſapovedano dopernesla ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh vejdit sa pokorshzhino tož. ed. pruti ſvojmu ozhetu ǀ s' molitvo, s' pokorszhino or. ed., s' dellam, inu mujo ǀ n'hozheo pod pokorshino or. ed. ſvojh ſtarishih shiveti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pokoršina gl. pokorščina ♦ P: 4 (TT 1557, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.