ujémanje -a s (ẹ̑) glagolnik od ujemati: ujemanje žog / ujemanje barv, zvokov / ujemanje besed na koncu vrstic / ujemanje dejstev, računov; ujemanje misli s stvarjo / po tem dogodku je bilo njunega ujemanja konec
♦ lingv. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.