člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, (pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

osǫ̑da, f. das Schicksal, das Los, Mur., Cig., Jan., nk.; — prim. usoda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

šòrš -a m
1. usoda: Jezusa szlêdnyi sors KAJ 1848, VI; Hercegovinarci tô 'zelêo, da bi sze nyihov sors pobogsao AI 1875, kaz. br. 3; Tü naide vandrar sztan mira V-vdérjanyi sorsa vihéra KAJ 1848, 6; kak koli sze boj dokoncsa za pobogsanye sorsa hercegovinarov AI 1875, br. 2, 2; Naj vzeme ſors ſzlu'zbe ete KŠ 1771, 343; Jezus I sors národov V-praviczi ravna KAJ 1848, 118; trjé mô'zi bili, ki szo nasega országa sors v-rokaj meli AIP 1876, br. 3, 2; V-lepoj mirovcsini, Veſzelécs nad sorsom SIZ 1807, 59
2. žreb: razdejlili ſzo ſzi gvant nyegov metajoucsi ſors na nyega KŠ 1771, 95; i vrgli ſzo ſors brodárje KM 1796, 81; Sors moj mi je szpadno z vugodnim tálom TA 1848, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.

usǫ̑da, f. das Schicksal, das Los, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.