brada ž, F
13,
aerobarbus, kufraſte
brade, ardezhobrad;
aruncus, kosja
brada;
athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod
brado ſtavi, kadar pyejo;
barba, brada;
barba impena, ne pozheſſana
brada;
lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na
bradi;
mentum, -ti, zhelúſt,
brada, podbradik;
multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto
bradó;
promiſsa barba, dolga
brada;
propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana
brada, katera do perſih doſeṡhe;
pubescere, ṡazheti dlake raſti na
bradi;
verticeps, katerimu ṡazhne
brada raſti;
vir imberbis, móṡh pres
bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja
brada Scopoli
[ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
bridkost ž, F
12,
afflictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga,
britkúſt, kumranîe, reṡhalenîe;
agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati,
britkúſt na ſmertno vro;
angustia, teſnoba, nadluga,
britkúſt, muja, teṡhkúſt, teṡkozha, ſtiskanîe;
asperitas, bridkúſt, kiſſilost;
bosra, v'nuji, inu
britkuſti;
devexare, kumrati,
britkúſt ṡadeiti, doli tlazhiti;
discruciari, hudú martran biti, velike
britkuſti pozhutiti, enimu britku biti;
inaestuare, veliko vrozhino ſturiti, ſylnu vrozhe biti,
v'britkuſti, ali v'nuji biti;
paſsio, tarplenîe: tudi ṡhela,
bri[t]kúſt;
torsio, -onis, martranîe,
britkúſt;
tribulatio, britkúſt, nuja, nadluga;
vexare, kumrati, fopati,
britkúſt ẛadéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
častiti nedov., F
14,
adorare, moliti,
zhaſtiti, ſe perklanîati, ali vklaniati;
celebrare, praṡnovati,
zhaſtiti, obhajati, viſſoku hvaliti,
zhaſtiti;
cohonestare, zháſt ṡkaṡati, ſturiti,
zhaſtiti;
colere, délati,
zhaſtiti;
colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati;
devenerari, viſſoku
zhaſtiti;
honorare, honorificare, zhaſtiti, poſhtovati;
magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti,
zhaſtiti, ṡa velikega darṡhati, poviſhati;
percolere, veliko zháſt ṡkaṡati, ſylnu
zhaſtiti;
revereri, ſpoṡhtuvati,
zhaſtiti, ſe perkloniti;
salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru isdaja, inu
zhaſty;
seraphis, -phis, en malyk, kateriga
ſo nékadai Egypterji
zhaſtili;
venerari, zhaſtiti, ſpoṡhtovati;
prim. nečastiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
gnada ž, F
19, Búg, kateri je meni dál tó
gnado;
[Búg] bó tudi meni dal tó nîegovo dobrutlivo
gnado;
conferre gratiam, s'gnado obdeliti;
dedititius, -a, -um, is
gnade gori vṡèt;
favere, enimu
gnado, ali priaṡen ſturiti;
favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau;
flagrare gratia, veliko
gnado iméti;
grates, gnade, hvale;
gratia, -ae, gnada, miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡnivu djanîe, ṡahvala;
ignoscentia, gnada, odpuṡzhanîe;
infacundus, -a, -um, kateri néma cilú obene
gnade v'govorjenîu;
lex gratiae, poſtava te
gnade;
oraculum, -li, ſtol te
gnade, prerokovanîe;
parem gratiam reffere, ſe enaku ṡahvaliti, enako
gnado poverniti;
propitiare, ṡmyriti, miloſt ali
gnado ṡkaṡati;
propitiatorium, ſtol te
gnade;
propitiatorium, Tron te
gnade, ali ſtol te
gnade. Exod:25.v.17;
reperire gratiam, gnado naiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
gost prid., F
26,
acini, goſte jagode;
addensare, goſtú ſturiti, ṡgoſtiti, v'kúp perpraviti;
condenṡ
are, goſtiti,
goſtú ſturiti;
condensus, -a, -um, goſt;
conspiſsare, ṡgoſtiti,
goſtù ſturiti;
densatio, goſtuſt,
goſtú delanîe;
densare, goſtiti,
goſtú ſturiti, ali délati;
densere, goſtú delati;
densi capilli, goſti laſſi;
densus, -a, -um, goſt;
expiſsare, goſtú ſturiti;
maſsare, na kúp noſſiti,
goſtú délati;
multibardus, s'ſylnu veliko, inu
goſto bradó;
obtutus, -us, ogledanîe, ali ṡagledanîe,
goſtú pogledanîe;
offa, tudi en
goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen;
opacus, -a, -um, ſénzhen, od
goſtiga drevja temmán;
pannosa faex, goſte droṡhjè, na katerih ſe klabuk ſtury;
perdensus, -a, -um, cilú
goſt;
praedensus, -a, -um, pregoſt, ṡlú
goſt;
pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna
goſta ṡhpiṡha;
ſaltus, -ti, ena
goſta hoſta;
spiſsare, goſtiti, ali
goſtú ſturiti,
goſtú narejati, ali narediti;
spiſsescere, goſtú ratati,
goſtú perhajati;
spiſsus, -a, -um, goſt- gostejši , hippolaphatum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor tá vertna
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
groza ž, F
7,
adhorere, adhorescere, od
grosè mozhnu ſe preſtraſhiti, oſterméti;
cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko
groṡo iméti;
formido, formidatio, groṡa, ſtráh;
horescere, ſe ṡderṡniti,
groṡa biti, ſe ṡleniti;
horror, groṡa, ſtráh, trepetanîe;
pavor, ſtráh,
groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe;
reformidatio, velik ſtráh, ali
groṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
hosta ž, F
10,
caedua ſylva, ena
hoſta perpuṡzhena ẛa ſekanîe ſléhernimu frai;
compascus ager, gmain paſhna nyva,
hoſta, travnik;
fruticare, vel fruticari, fruticescere, veliko
hoſto, mladyz ali odraſlekou puſtiti raſti;
incaeduus, -a, -um, nepoſélan, ena prepovédana
hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne smei nyzh vſékati;
palaris ſylva, hoſta ṡa kolle;
saltus, -ti, en goſd, ali en velik bórsht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta
hoſta;
sylva, -ae, ena
hoſta, ali borṡht;
sylva palifera, hoſta ṡa kolje, koloſeik;
sylva paludosa, hoſta mlakaſta polna bizhovja, mozverna
hoſta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
hvaliti nedov., F
13,
alleluja, hvalite Bogá, ali ohrani mene Bug;
celebrare, praṡnovati, zhaſtiti, obhajati, viſſoku
hvaliti, zhaſtiti;
decantare, viſſoku
hvaliti, reṡglaſſiti, veliko hvalo dati;
dilaudare, viſſoku
hvaliti, inu s'hvalo reṡglaſſiti;
jactare rem aliquam, eno reizh mozhnu
hvaliti;
laudare, hvaliti;
laudativus, -a, -um, kar je k'hvali ſturjenu, ali kar
hvali;
laudator, hvaliviz, kateri
hvali, inu dobru od eniga govory;
laudatrix, ena ṡhena hvaleozha, katera
hvali;
laude afficere, hvaliti;
magnificare, velizhati, viſſoku
hvaliti, zhaſtiti;
magnipendere, ſylnu viſſoku ṡhtimati inu
hvaliti;
multifacere, ſylnu
hvaliti, ṡa doſti darṡhati;
probare, iṡkaṡati, ṡviṡhati,
hvaliti;
prim. hvaleoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
inu vez., F
1034,
eripere ex miseria, is reive
inu nadluge iṡdréti;
et, inu;
et certè, inu ẛa gviſhnu;
et etiam, inu tudi;
mulierositas, lubéṡan,
inu pegerovanîe k'ṡhenam;
multibardus, s'ſylnu veliko,
inu goſto bradó;
percelebrare, povſod reṡglaſſiti,
inu reṡneſti;
per omne tempus, préd
inu préd;
suscitare, ṡbuditi, obuditi, opominiti,
inu pergnati;
testatus, -a, -um, ſprizhan,
inu prou ṡnaiden;
prim. in
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
jokati se nedov., F
17,
apploro, -are, per enim drugim
ſe jokati, s'enim drugim
ſe jokati;
complorare, s'drugimi
ſe jokati, klagovati;
deplangere, veliko ṡhaloſt inu kumranîe iméti,
ſe mozhnú
jokati;
ejulare, tuliti, javkati, zvizhati, glaſnu
ſe jokati;
flere, ſe jokati;
fleturus, -a, -um, kateri
ſe bó
jokal;
illachrymare, ſe ṡazheti
jokati, ſolṡè tozhiti;
lachrymabundus, -a, -um, objokan, kateri
ſe joka, ali ſe ſolṡy;
lachrymare, lachrymari, ſe jokati, ſolṡe tozhiti, ſe ſolṡiti;
lachrymas dare, ſe jokati;
lachrymatus, -a, -um, lachrymatus est, ſe je
jokal;
neu lachryma, ne
jokaj ſe;
opplorare, ſe pred enim
jokati;
plorator, -oris, kateri
ſe joka, inu ſolṡè tozhy;
profundere lacrymas, ſolṡè prelivati,
ſe jokati;
vagire, ſe jokati, inu vpiti kakòr mladi otroci
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
kipeti nedov., F
9,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti,
kipeiti;
bullire, vréti,
kipeti;
bullit mare, murje
kipy, gori ṡhene;
ebullire, vréti, ṡavréti,
kipéti;
effervere, kipéti, ṡavréti de vun
kipy;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku
kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti
kipy;
vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu
kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
kumranje s, F
5,
afflictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga, britkúſt,
kumranîe, reṡhalenîe;
angor, kumranîe, jaukanîe, vjedanîe;
deplangere, veliko ṡhaloſt inu
kumranîe iméti, ſe mozhnú jokati;
questus, -us, klagovanîe, toshenîe, jamranîe,
kumranîe;
tristificus, -a, -um, kar ṡhaloſt, inu
kumranîe ſtury
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
kumrati se nedov., F
4,
angi, ſe klati,
kumrati, zagovati, ſe vjédati;
comoerere, ṡhaloſten biti,
ſe kumrati, ſe ẛhaliti;
moerere, vel mereri, ṡhalovati, ſe ṡhaliti, trorati,
ſe kumrati;
perdolere, veliko ṡhaloſt iméti,
ſe mozhnu
kumrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
ledovje s, F
12,
brachiale, paaſs ẛa
lodovje;
delumbare, enimu muzh vṡèti, eniga obtepſti,
ledovje reṡbyti;
diabetes, -tis, na
ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe;
ilia, ilium, zréva,
ledovje, podpáṡ;
ischias, -dis, bolezhina v'kriṡhzih,
v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v'ṡklepih;
juncturae femorum, ledovje, ṡklepi per
ledovjih;
latus, -eris, ſtran,
ledovje;
lumbago, boléṡan na
ledovjih;
lumbare, paſs ṡa
ledovje. Jer:ṡ;
lumbus, -bi, ledovje;
ren, renis, renes, obyſti,
ledovje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
lenoba ž, F
13,
acedia, -ae, lenoba, vtraglivoſt, ẛanikernoſt, slaſti v'ſlushbi Boshÿ;
desidia, -ae, nemarnoſt,
linoba, traglivoſt;
ducere aetatem in otio, v'linobi ṡhivéti;
ignavia, -ae, linoba, nemarnoſt, vtraglivoſt;
impolitia, -ae, leinoba, neſnaga;
inertia, linoba;
negligentia, nemarnoſt,
lenoba, vtraglivoſt, ṡamuda;
otium, -otÿ, linoba, nemarnoſt, otoṡhnoſt;
pigritia, pigredo, lenoba, vtraglivoſt, lénoſt, nemarnoſt;
signities, -ei, nemarnoſt,
linoba, vtraglivoſt;
socordia, -ae, nemarnoſt,
lenoba;
squalor, -oris, neſnaga, nezhednoſt ṡkuṡi veliko
linobo;
torpens ignavia, velika
linoba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
mora ž, F
3,
ephialtes, kateriga
Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil;
incubus, kadar eniga
mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi;
lamia, -ae, veiṡzha, ṡhkratel: ene divje lépe ṡhenize, ludy morè,
mora
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
nečednost ž, F
2,
immodestia, neſramnoſt,
nezhednoſt;
squalor, -oris, neſnaga,
nezhednoſt ṡkuṡi veliko linobo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
nuja ž, F
6,
anxietas, ṡkerb,
nuja;
bosra, v'nuji, inu britkuſti;
inaestuare, veliko vrozhino ſturiti, ſylnu vrozhe biti, v'britkuſti, ali
v'nuji biti;
malum est praesens, ṡlú,
nuja, neſrèzha je v'prizho;
neceſsitas, potrébnoſt, potréba, ſyla,
nuja;
tribulatio, britkúſt,
nuja, nadluga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
odraselk m, F
3,
fruticare, vel fruticari, fruticescere, veliko hoſto, mladyz ali
odraſelkou puſtiti raſti;
ramus, -mi, veya,
odraſilk;
surculus, -li, zeip, zeipika,
odraſelk, mladiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
prestrašiti se dov., F
13,
adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu
ſe preſtraſhiti, oſterméti;
afformidare, ſe vſtraſhiti,
preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati;
cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko groṡo iméti;
exhorrere, et exhorrescere, ſe preſtraſhiti;
expavere, vel expavescere, ſe preſtraſhiti;
extimescere, ſe preſtraſhiti;
inhorrere, inhorrescere, ſe preſtraſhiti;
perhorrere, perhorrescere, ſe ſylnu
preſtraſhiti, ali ṡdarṡniti;
permetuere, ſe preſtraſhiti, ſtraſhán biti;
praeformidare, ſe ſylnu
preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati;
stupefacere, ſe preſtraſhiti, de eden oterpne;
stupefieri, od ſtraha oterpnéti,
ſe mozhnu
preſtraſhiti;
stupere, obterpnéti,
ſe preſtraſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
pripekati nedov., adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati,
perpékati, veliko vrozhúſt iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
razglasiti dov., F
15,
decantare, viſſoku hvaliti,
reṡglaſſiti, veliko hvalo dati;
devulgare, reṡglaſſiti, glaṡ reẛneſti, reṡnaſhati;
diffamare, reṡglaſſiti, hudu od eniga govoriti, ovaditi, reṡnaſhati;
dilaudare, viſſoku hvaliti, inu s'hvalo
reṡglaſſiti;
effutire, ṡbleſti,
reṡglaſſiti;
ennuntiare, vun oṡnaniti, na ẛnanîe dati,
reṡglaſſiti, iṡrezhi;
evulgare, reṡglaſſiti, na ṡnanîe dati;
manifestarius, -rÿ, kateri eno reizh
reṡglaſſi;
percelebrare, povſod
reṡglaſſiti, inu reṡneſti;
percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez
[!] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti;
pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai klizati;
proclamare, reṡglaſſiti, oklizati;
promulgare, reṡglaſſiti, oṡnaniti;
vulgare, ozhituvati, v'mei gmaino
reṡglaſſiti;
vulgator, kateri ozhituje, ali kai
reṡglaſſi, ṡlaſti kai ṡkrivniga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
sesati nedov., F
6,
colostratus, -ti, kateri je takeſhnu mléku
ſeſſal;
ephialtes, kateriga Mora
ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil;
incubus, kadar eniga mora
ſeſſa, verhu lèṡhezhi;
lactare, ſeſſati, zuṡati;
melligo, -nis, ta roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd
ſeſſajo;
sugere, ſeſati, ṡiṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
skazati dov., F
18,
advenerari, zháſt
ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti;
aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati;
attestari, ſprizhati,
ṡkaṡati, h'prizhi poklizati;
causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30. tudi s'urṡhoham
ṡkasati, ali ṡvishati;
causati sumus, my ſmó s'urshoham
ṡkaẛali, Rom:ṡ;
cohonestare, zhaſt
ṡkaṡati, ſturiti, zhaſtiti;
colere, zhaſtiti, zhaſt
ṡkasati, v'zhaſti derṡhati;
glorificare, zháſt
ṡkaṡati;
gratificari, k'ſluṡhbi ſturiti, lubau
ṡkaṡati;
observans, kateri enimu zhaſt
ṡkaṡhe, ali na nîega merka;
percolere, veliko zháſt
ṡkaṡati, ſylnu zhaſtiti;
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, inu ym vſó zháſt
ṡkaṡhe, erpergliu;
praemostrare, poprei
ṡkaṡati, ali pokaṡati, ali podvuzhiti;
praestare amorem, ſe priaṡniu
ṡkaṡati, ali priaṡnoſt
ṡkaṡati;
propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado
ṡkaṡati;
redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti,
ṡkaṡati, de nei reiṡ, preprizhati;
refellere, ṡkaṡati, de tá drugi krivu govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
težava ž, F
37,
aggravare, pertiskati, obloshiti,
teshavo naloshiti, prevezh naloshiti;
bilibris, dvéh funtou
teṡhava;
ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko
teṡhavo, kakor de bi ga tlazhil;
exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati;
gravari, biti obloṡhen
s'teṡhavo;
nixus, -us, tá
teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na porodu;
onere premi, s'teṡhavo tlazhen biti,
teṡhavo iméti;
onus suscipere, eno
teṡhavo, ali opravilu gori vṡèti;
parturiens, tá katera je v'ti
teṡhavi de rody, ali ima roditi;
peccatorum onus, teṡhava teh gréhou;
pondus, -eris, teṡhava, vaga, teṡhkúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
tlačiti nedov., F
13,
calcare, teptati,
tlazhiti, ſtopiti;
deprimere, pertiṡkati, pertiſniti, ſtiṡkati, doli
tlazhiti, potlazhiti, perpogniti;
devexare, kumrati, britkúſt ṡadeiti, doli
tlazhiti;
ephialtes, kateriga Mora ſéſa, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga
tlazhil;
humiliare, doli
tlazhiti;
interpremere, v'meis
tlazhiti, ſtiṡkati, inu v'mei ſtiṡkanîam ſebe partiſniti;
opprimere, vtlazhiti, potlazhiti, ṡagnêsti, doli
tlazhiti;
perprimere, vſeṡkuṡi
tlazhiti, ali doli tiṡzhati;
premere, pertiṡkati,
tlazhiti, tiṡzhati, ſtiṡkati;
qualus, -li, ena zhibriza ṡa groṡdje
tlazhiti;
recellere, ṡa ſabo vleizhi, doli
tlazhiti;
repreſsor, -oris, kateri naṡai dershy, brani, ali
tlazhi;
reprimere, naṡai derṡhati, ṡupèt drugazhi potlazhiti, naṡai
tlazhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
trepetati nedov., F
9,
circuntremere, vſe okuli
trepetati;
cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha
trepetati, veliko groṡo iméti;
commovere, eniga perpraviti, ſtreſti, reṡdreiti, ganiti, gibati,
trepetati, potréſti;
frigutire, od mraṡa
trepetati;
intremere, intremiscere, trepetati, ſe ſtreſti;
palpitare, trepetati;
tremere, trepetati;
tremiscere, ſtreſti ſe,
trepetati;
trepidare, trepetati, dargatati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
vreti nedov., F
12,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti,
vreiti, kipeiti;
bullire, vréti, kipeti;
confervere, v'kupai
vréti;
confervescere, v'kup ſpariti ſe,
vréti kakòr moſht kadar kiſſa;
ebullire, vréti, ẛavréti, kipéti;
fervefacere, ſturiti
vreiti;
fervere, vreiti, ṡhariti;
fervere ira, od jeṡe
vréti;
olla succensa, en lonez, kateri
vre;
scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori
vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20;
suffervere, ṡavreiti, po malim
vreiti;
ut ure,
horas, et per consonantem, vre, significat bulire
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
vroč prid., F
21,
aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpeti, vreiti, kipeiti;
aestuosus, vrózh, puln vrozhuſti;
causon, -onis, ena huda vrozhina, ali
vrozha merẛliza;
exarsit dies, tá dán je
vrózh;
fervens, vrózh, vreil;
incalere, ṡnotrai
vrózh biti. Job:6;
phlegmone, -nes, en
vrózh tur, ali otúk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
vročost ž, F
11,
adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati, veliko
vrozhúſt iméti;
aestuosus, vrózh, puln
vrozhuſti;
aestus, -us, vrozhúſt, leitna vrozhina, velika vrozhina;
ardor, vrozhúſt, ẛhganîe, velika vrozhina;
ardor stomachi, vrozhúſt tega ẛhelodza, ſitoſt;
caldor, vrozhúſt, gorkuta;
calor, vrozhina, topluta,
vrozhúſt;
calumnata, -tis, ena
vrozhúſt, ali gorenîe velikiga ognîa;
fervidè, junazhku, s'veliko
vrozhuſtjo;
fervor, -ris, vrozhúſt, aiffer, divjanîe;
synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od
vrozhuſti kipy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
zadržati dov., F
13,
coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati,
ẛaderṡhati, braniti;
cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti,
ẛaderṡhati;
detinere, obderṡhati, perderṡhati,
ṡaderṡhati;
diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè
ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe;
diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more
ṡaderṡhati;
impedire, braniti,
ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati;
obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti,
ṡadarṡhati;
praepedire, ohraniti,
ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti;
profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more
ṡadarṡhati;
reservare, ṡkraniti, ohraniti,
ṡaderṡhati;
retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti,
ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei;
retinere, ohraniti,
ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati;
sistere, vſtaviti,
ṡaderṡhati, poſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
žeja ž, F
7,
consumor siti, merjem od
ṡheje, konez jemlem;
diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko
ṡheyo perneſſe;
dipsas, ena ſtrupovita kazha te
ṡheye, kazha maihina. Deut:8;
restingvere sitim, ṡhéjo vgaſſiti;
sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od
ṡheje;
sitire, ṡhein biti, veliko
ṡhejo iméti;
sitis, -tis, ṡheja, velik lúṡht po eni rizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.
žejen prid., F
4,
cruentus, kry
ṡhejen, kryvau;
siticulosus, -a, -um, vel sitibundus, -a, -um, ſylnu
ṡhein;
sitiens, -tis, ṡhein, ſuh od ṡheje;
sitire, ṡhein biti, veliko ṡhejo iméti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.