Tiskanje

hítriSSKJ -a -o prid. (í)

hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano

hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno

hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

máliSSKJ -a -o prid. (ȃ)

máli šólar -ega -ja m, člov. (ȃ, ọ̑) do leta 2000
učenec male šole; malošolar: V zgibanki je zapisano, kdaj in zakaj je treba nositi kresničko ter zakaj naj mali šolarji in prvošolčki nosijo rumeno rutico

málo délo -ega -a s (ȃ, ẹ́)
delo, ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega pol minimalne plače: predlog zakona o malem delu; uvajanje spodbud za malo delo; Malo delo koristi vsem, ki na trgu težko najdejo zaposlitev

málo gospodárstvo -ega -a s (ȃ, ȃ)
gospodarstvo, ki vključuje manjša podjetja in obrti: sklad za razvoj malega gospodarstva; Več denarja bo namenjenega spodbujanju nekaterih posebnih projektov, kakršna sta podjetništvo žensk in mladih ter spodbujanje malega gospodarstva na nerazvitih območjih

málo mórje prisl. (ȃ, ọ̑) ekspr.
izraža veliko količino ali mero; velikoSSKJ: Na festivalu se je nagnetlo malo morje obiskovalcev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rumêniSSKJ -a -o prid. (é)

rumêne straní -ih -í ž mn. (é, ȋ)
del telefonskega imenika, navadno tiskan na rumenem papirju, s telefonskimi številkami podjetij, trgovin, raznih servisov, urejen abecedno po posameznih gospodarskih področjih: Na skoraj sto rumenih straneh se vrstijo ponudbe od zavarovalnih polic do notranje stanovanjske opreme

rumêni časopís -ega -a m (é, ȋ)
dnevnik ali tednik, ki vsebuje veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah; tabloid: V Veliki Britaniji znajo že otroci ločiti zavajajoče vsebine od manj zavajajočih, znajo prepoznati lažnivo vsebino v rumenem časopisu

rumêni kartón -ega -a m (é, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik izreče igralcu kot opozorilo ali kot začasno izključitev iz igre: dobiti rumeni karton; pokazati rumeni karton; Prav ob zaključku prvega dela je moral igralec zaradi dveh rumenih kartonov predčasno z igrišča

rumêni tísk -ega -a m (é, ȋ)
dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah: Po pisanju newyorškega rumenega tiska je gala prireditev stala približno 2,2 milijona dolarjev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dŕkatiSSKJ -am nedov. (ȓ) vulg.
1. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: Dan na dan te drkajo v glavo, v možgane
2. samozadovoljevati se: drkati na sliko porno igralke; V letošnjih filmih bo manj pravega seksa kot lani, toda pričakujete lahko veliko masturbacije – moški v glavnem le še drkajo E iz vulg. pomena 'onanirati' < 'drsati' = češ. drkat 'suvati, šklepetati, ropotati' < slovan. *dьrkati k (↑)dŕsati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pírsing -a in piercing -a cit. [pírsing-] m (ȋ)
1. prebadanje mehkih delov telesa in nameščanje kovinskega nakita skoznje: pirsing in tetovaže; Če se zaradi lepotnih razlogov odločate za pirsing, dvakrat premislite, saj skriva veliko stranskih učinkov – od bolečin in vnetih živcev do okužb in hepatitisa
2. tak nakit: pirsing v nosu; Vse bolj množična uporaba pirsingov (raznih uhanov, kovinskih obročkov in predmetov v telesu) onemogoča krvodajalstvo E ← agl. piercing iz pierce 'prebadati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pòstmodêrna -e in póstmodêrna -e ž (ȍ-é; ọ̑-é)
1. umetnostna smer v drugi polovici dvajsetega stoletja, ki odklanja pretirani modernizem in avantgardizem; postmodernizemSSKJ: slovenska postmoderna; Veliko vprašanje je, ali je postmoderna predstavljala edino možnost izteka »dvojne spirale« nekdanjih avantgardizmov in tradicionalizmov
2. doba ob koncu 20. stoletja, za katero je značilna mnogovrstnost, raznovrstnost v umetnosti, kulturi, gospodarstvu, znanosti: Moderna je rešila sodobno družbo z ločitvijo Cerkve in države, postmoderna bo očitno morala rešiti problem ločevanja države in biznisa E po zgledu agl. postmodernism iz (↑)póst... + (↑)modêrna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prenajédati se -am se nedov. (ẹ́)
1. pretirano veliko jesti; prenažirati se, preobjedati se (1): Na zabavi se ne prenajedajte!
2. pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje; preobjedati se (2): Pri ekstremnih shujševalnih dietah ali postu lahko ljudje, ki so bili kdaj anoreksični ali so se prenajedali, v kratkem času pridobijo še več kilogramov
3. ekspr. postajati naveličan česa: Politika spregleduje, da se njen vpliv manjša, ker se občinstvo prenajeda ideologije in nerelevantnosti E (↑)prenajésti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

preobjédati se -am se nedov. (ẹ́)
1. pretirano veliko jesti; prenajedati se (1), prenažirati se: Med prazniki se pogosto preobjedamo
2. pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje; prenajedati se (2): Deklice, ki se preobjedajo, imajo pogosto perfekcionistične, zahtevne in čustveno hladne matere E (↑)preobjésti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

taizéjski -a -o cit. [tezêjski] prid. (ȇ)
ki se nanaša na versko prakso mednarodne ekumenske skupnosti menihov iz francoske vasice Taizé: taizéjski spevi; taizéjska skupnost; Od leta 1972 veliko mladih Slovencev organizirano roma v Taizé, udeležujejo pa se tudi taizéjskih novoletnih romanj po različnih evropskih mestih E po krajevnem imenu Taizé

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

užítkarSSKJ -ja m, člov. (ȋ) ekspr.
kdor teži za uživanjem, užitki; uživačSSKJ: gurmanski užitkar; Imava to srečo, da imava oba rada lepe stvari in da imava podoben okus glede veliko stvari – glasbe, oblačenja, hrane; oba sva užitkarja E (↑)užítek

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

balkánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)

balkánska kŕčmaSSKJ -e -e ž (ȃ, r̄) ekspr.
neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Prvi korak k temu poslu, ki je navadna balkanska krčma, je bil storjen že lani

balkánska pót -e -í ž (ȃ, ọ́ ȋ)
organizirana tihotapska pot skozi države Balkanskega polotoka: Pred vojnami v nekdanji Jugoslaviji je čez Slovenijo potekala balkanska pot, po kateri so tovorili predvsem heroin iz Afganistana na zahod

balkánske vôjneSSKJ -ih vôjn ž mn. (ȃ, ó ȏ)
vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991– 1995: žrtve balkanskih vojn; Veliko mest je bilo uničenih v balkanskih vojnah na začetku in v sredini devetdesetih

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

céstniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

céstni obróč -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
cesta, pot, speljana v obliki obroča okrog naseljenega kraja: ljubljanski cestni obroč; notranji cestni obroč; Treba bo dokončati cestni obroč okoli mesta in glavne ceste spremeniti v šestpasovnice

céstna ovíra -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje; grbina, ležeči policaj: Da ne bi prišlo do kake hujše prometne nesreče, predlagam, da bi se na tej cesti zgradilo cestne ovire (grbine), ki bi preprečile veliko hitrost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

čŕniSSKJ -a -o prid. (ŕ)

čŕna lúknja -e -e ž (ŕ, ȗ)
1. astron. območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo: masivna črna luknja; Sonce bi postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov
2. kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno: davčna črna luknja; črna luknja filmske fikcije; Za varčevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v črno luknjo

čŕna tóčka -e -e ž (ŕ, ọ̑)
cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami: V novogoriški občini bo dodatna prometna nevarnost še naprej prežala na učence in dijake na štirih črnih točkah

čŕni ràk -ega ráka m (ŕ, ȁ á)
skupek izrojenih malignih pigmentnih celic; melanomSSKJ: Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj črnega raka

čŕno odlagalíšče -ega -a s (ŕ, í)
nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; divje odlagališče: Okoliš obremenjujejo tudi črna odlagališča gradbenih in nevarnih odpadkov

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrón

elektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške

elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite

elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta

elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden

elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun

elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila

elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše

elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov

elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar

elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih

elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si

elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu

elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje

elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju

elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja

elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja

elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti

elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gôrskiSSKJ -a -o prid. (ó)

gôrski kolesár -ega -ja m, člov. (ó, á)
kdor se ukvarja z gorskim kolesarstvom: dirka gorskih kolesarjev; prvenstvo gorskih kolesarjev; Razgibano Polhograjsko hribovje privablja številne popotnike, izletnike, sprehajalce in gorske kolesarje

gôrsko kolesárstvo -ega -a s (ó, ȃ)
šport, pri katerem se vozi z gorskim kolesom: ljubitelji gorskega kolesarstva; Za šport in rekreacijo je v okolici domačije nešteto lepih možnosti, od gorskega kolesarstva in sprehodov do planinarjenja

gôrsko koló -ega -ésa s (ó, ọ̑ ẹ̑)
kolo z močnim okvirjem, širokimi platišči in veliko prestavami za vožnjo po manj urejenih poteh: vrhunsko gorsko kolo; žensko gorsko kolo; Vsak dan sede na svoje gorsko kolo in se odpravi osvajat najzahtevnejše vzpetine in premagovat koreninaste poti v okolici

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mailing1 -a cit. [mêjling-] m (ȇ)
sistem za pošiljanje elektronskih obvestil z enostavno uporabo: Vse urejajo izključno prek mailinga E ← agl. mailing iz ↑mail1

mailing2 -- v prid. rabi
mailing akcija; mailing lista

mailing ákcija -- -e ž (ȇ, á)
organizirano delovanje po e-pošti: Oglaševalsko nagrado je dobila agencija, ki je »zakuhala« tudi najboljšo mailing akcijo

mailing lísta -- -e ž (ȇ, ȋ)
elektronski poštni seznam, ki omogoča hkratno pošiljanje sporočil večjemu številu naslovnikov: preurejanje in dopolnjevanje mailing list; Prednost mailing liste pred pošiljanjem na veliko število naslovov je v tem, da sporočilo pošljemo na en sam naslov, nato pa ga sistem razpošlje vsem prijavljenim uporabnikom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nasélbinskiSSKJ -a -o in naselbínskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑; ȋ)

nasélbinsko imé -ega -na in naselbínsko -ega s (ẹ̑, ẹ̑; ȋ)
poimenovanje naselja: Logarska Dolina je lahko naselbinsko ime (ime naselja), zato pišemo vse z veliko

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

néokatehumenát -a m (ẹ̑-ȃ) rel., po drugem vatikanskem koncilu
uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata; Neokatehumenat želi pomagati, da bi po povezovanju božje besede, oznanjevanja, liturgije in moralnega spreobrnjenja posamezniki obnovili dar krsta, ki so ga že prejeli
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: Nama je na samem začetku zelo veliko pomagala zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat E ← nlat. neocatechumenatus iz (↑)neo… + ↑katehumenát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obrázniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

obrázni lífting -ega -a m (ȃ, ȋ)
kirurško zategovanje obrazne kože, s čimer se doseže izravnava kožnih gub in mlajši videz; facelifting: Veliko bolnikov prihaja zaradi presajanja las, obraznega liftinga in popravka nosu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

obremenjênostSSKJ -i ž (é)

obremenjênost okólja -i -- ž (é, ọ̑)
stopnja izkoriščanja ali onesnaževanja naravnega prostora: ekološka obremenjenost okolja; obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem; Z obsežnimi raziskavami stanja na območju doline reke Meže smo ugotovili veliko obremenjenost okolja s svincem in drugimi težkimi kovinami

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

píár1 -a in -ja [pijar] m (ȋ-ȃ)
1. načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi, piarovstvo, PR, stiki z javnostmi: Razvoj piara kot posebne veje komuniciranja seveda omogoča manipuliranje tistih, ki imajo politično moč in ki posredujejo že vnaprej pripravljene informacije
2. člov. kdor je zadolžen za stike z javnostmi; piarovec: Minister se je sicer nameraval udeležiti seje komisije, je sporočil njegov piar, vendar so to preprečile obveznosti E po agl. izgovoru kratice ↑PR

píár2 -- v prid. rabi
piarovski: piar agencija; piar služba; piar sporočilo; Iz donacije pri operacijskih mizah ste naredili veliko marketinško in piar zgodbo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plačílniSSKJ -a -o prid. (ȋ)

plačílna kártica -e -e ž (ȋ, ȃ)
kartica za brezgotovinsko plačevanje: ponarejene plačilne kartice; imetnik plačilne kartice; zloraba plačilnih kartic; Poleg tega, da so kupovali drage avtomobile in si celo privoščili pohištvo v bidermajerskem slogu, so na veliko zapravljali tudi s službenimi plačilnimi karticami

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

raziskoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ)

raziskoválna novínarka -e -e ž, člov. (ȃ, ȋ)
novinarka, ki s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbira podatke ter premišljeno, objektivno ugotavlja dejstva o temi raziskovanja, zlasti o kriminalnih dejanjih, korupciji, političnih škandalih: Bila je vrhunska raziskovalna novinarka, ki je za svoje delo prejela Pulitzerjevo nagrado

raziskoválna polítika -e -e ž (ȃ, í)
usmerjanje, vodenje in finančno upravljanje celotnega sistema raziskovanja: nacionalna raziskovalna politika; prioritete raziskovalne politike; Z ukrepi raziskovalne politike naj bi spodbujali povezovanje inštitutov z gospodarstvom

raziskoválni novínar -ega -ja m, člov. (ȃ, ȋ)
novinar, ki s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbira podatke ter premišljeno, objektivno ugotavlja dejstva o temi raziskovanja, zlasti o kriminalnih dejanjih, korupciji, političnih škandalih: Postal je raziskovalni novinar na državni televiziji in veliko izvedel o skorumpiranem uradništvu in cvetočem podzemlju v državi

raziskoválno novínarstvo -ega -a s (ȃ, ȋ)
dejavnost raziskovalnih novinarjev: Gre za neodvisen in neprofiten časopis, ki se za socialno pravičnost bori z raziskovalnim novinarstvom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rdéčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́)

rdéče barétke -ih -rétk ž mn. člov. (ẹ́, ẹ̑)
pripadniki specialne policijske enote v Srbiji po letu 1996: poveljnik zloglasnih rdečih baretk; Rdeče baretke so sejale smrt ne samo na bojiščih, temveč so za potrebe režima opravljale organizacijo in izvedbo ubojev s političnim ozadjem

rdéče mesó -ega -á s (ẹ́, ọ̑ ȃ)
goveje, svinjsko, ovčje in konjsko meso ter nekatere vrste perutnine: pusto rdeče meso; proizvodnja rdečega mesa; afera z rdečim mesom; Rdeče meso vsebuje veliko železa

rdéči kartón -ega -a m (ẹ́, ọ̑)
kazenski ukrep pri nekaterih športih, ki ga sodnik podeli igralcu za resen prekršek, in pomeni takojšnjo prepoved nadaljevanja igre: prislužiti si rdeči karton; Za zaključek tekme je zaradi nešportnega vedenja glavni sodnik gostom upravičeno pokazal dva rdeča kartona

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ready-made1 -- cit. [rêdi-mêjt] m (ȇ-ȇ)
vsakdanji predmet, ki ga umetnik nespremenjenega razglasi za umetniško delo ali uporabi pri njegovi izdelavi: Na steno nasproti vhoda v galerijo je umetnica obesila uokvirjen ready-made, narobe obrnjen prtiček s podobo gradiča E ← agl. ready-made, prvotno 'narejen, gotov, konfekcijski, tovarniški', iz ready 'pripravljen, gotov' + made 'narejen, izdelan'

ready-made2 -- v prid. rabi
ready-made objekt; Ustvarja slikarske objekte, za katere uporablja jedkana ogledala, veliko kovine in ready-made predmete

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sònarávni -a -o prid. (ȍ-á)
ki poteka vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave: sonaravno gospodarjenje; sonaravno kmetovanje; Čedalje več je organizacij in društev, ki spodbujajo sonaravno pridelavo hrane E (↑)sò... + (↑)naráven

sònarávni razvòj -ega -ôja m (ȍ-á, ȍ ó)
razvojna usmeritev, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih generacij ljudi na način, ki ne ogroža možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij; trajnostni razvoj: Pri skrbi za okolje in sonaravni razvoj je Slovenija naredila veliko

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šôping1 -a in shopping -a cit. [šôping-] m (ȏ) pog.
nakupovanje: hoditi na šoping v tujino; Ne glede na cene – mesto velja za eno najdražjih na svetu – je šoping oziroma potrošništvo v najširšem pomenu besede njegovo gibalo številka ena E ← agl. shopping iz shop 'nakupovati'

šôping2 -- v prid. rabi v zvezi šoping center
veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami; nakupovalno središčeSSKJ, nakupovališče: V južnokitajskem mestu Dongguan so pred tremi leti zgradili največji šoping center na svetu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

téniškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)

téniški komólec -ega -lca [komôu̯ca] m (ẹ̑, ọ̑ ȏ)
boleče vnetje komolca zaradi ponavljajoče se pretirane obremenitve mišic iztegovalk prstov in zapestja, navadno zaradi igranja tenisa ali drugih športov: Veliko težav s sklepi, ki nastanejo zaradi poškodb vezi oziroma ligamentov, omejuje športno udejstvovanje in ena takih je tudi teniški komolec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zalívskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

zalívska vôjna -e -e ž (ȋ, ó)
1. leta 1991 vojna med Irakom in državami Organizacije združenih narodov pod vodstvom Združenih držav Amerike: Leta 1991 se je med zalivsko vojno v Jordanijo zateklo več kakor milijon Iračanov
2. leta 2003 vojna med Irakom in Združenimi državami Amerike, Veliko Britanijo in Avstralijo: Laburisti so zavrnili razpravo o predlogu, s katerim bi kongres obsodil drugo zalivsko vojno in zahteval odpoklic britanskih vojakov iz Iraka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zelêniSSKJ -a -o prid. (é)

zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu

zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija

zelêna mêja -e -e ž (é, é)
območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi

zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN

zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik

zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša

zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi

zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo

zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita

zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov

zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

akvizitêrstvo -a s (ȇ)
ponujanje, prodaja izdelkov, storitev po domovih in zbiranje naročil: Ni pretiranega zanimanja za akviziterstvo in prodajo knjig prek telefona, saj je delo plačano po učinku, pridobitev zaupanja pri kupcih pa zahteva veliko časa in potrpežljivosti E (↑)akvizitêr

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

animé -êja m (ẹ̑ ȇ)
japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E ← agl. anime ← jap. anime, skrajšano iz anime(eshon) ← agl. animation, gl. (↑)animácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

anksiolítik -a [anksijolitik] m (í) farm.
zdravilo proti anksioznosti: antidepresivi in anksiolitiki; Analiza kaže na zelo veliko porabo anksiolitikov, za katere je znano, da ne morejo odpraviti depresije in da ne preprečujejo samomora E ← nlat. anxiolyticum iz ↑anksiózen + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

anoréktik -a m, člov. (ẹ́)
kdor ima anoreksijo; anoreksik: Človek, ki trpi zaradi bulimije, svojo stisko prikriva veliko dlje kot anorektik E ← nem. Anorektiker k ↑anoreksíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ántioksidántni -a -o prid. (ȃ-ā) kem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo druge snovi; antioksidativni: antioksidantna snov; antioksidantna zaščita; antioksidantno delovanje; Pri ljudeh, ki jedo veliko jagod, borovnic in malin, je obolevnost za različnimi oblikami raka manjša, kar najbrž izvira iz velike količine antioksidantnega vitamina C v jagodičevju E ↑ántioksidánt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ávtoalárm -a m (ȃ-á)
zvočna varnostna naprava v vozilu, zlasti avtomobilu: namestiti avtoalarm; Ker veliko avtomobilov ukradejo tako, da jih preprosto odvlečejo na drugo lokacijo, lahko svoj avtoalarm opremite tudi s senzorji nagiba vozila E ← nem. Autoalarm iz (↑)avto…1 + (↑)alárm

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ávtoplín -a m (ȃ-ȋ)
utekočinjeni plin za pogon avtomobilov: vozilo na avtoplin; Uporaba avtoplina veliko pripomore k zmanjšanju emisij v okolje E (↑)avto…1 + (↑)plín

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bíoetanól -a [bijoetanol] m (ȋ-ọ̑) biokem.
etanol, pridobljen iz rastlin, ki vsebujejo veliko škroba ali sladkorja, namenjen zlasti za pogonsko gorivo: proizvodnja bioetanola; tovarna bioetanola; Lahko se zgodi, da bodo v edini slovenski tovarni sladkorja po novem pridobivali bioetanol E ← agl. bioethanol, nem. Bioethanol iz ↑bío… + (↑)etanól

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bíovrtnár -ja in bío vrtnár -- -ja [bijovərtnar] m, člov. (ȋ-á)
kdor vrtnari samo z uporabo naravnih, organskih snovi: Znano je, da biovrtnarji pridelajo veliko zdravega in okusnega fižola E ↑bío… + (↑)vrtnár

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

blagôvno-trgovínski cénter -ega -tra in cênter -tra m (ō-ȋ, ẹ̄; ē)
velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; betece, BTC: Po desetih letih, odkar se je blagovno-transportni center začel preoblikovati v blagovno-trgovinski center, se je na območju nekdanjih Javnih skladišč veliko spremenilo E (↑)blagóven in (↑)trgovínski in (↑)cénter

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

blôg -a in blóg -a m (ȏ; ọ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; spletni dnevnik: pisanje bloga; Moral bo raziskovati otok, veliko plavati in se potapljati ter o vsem tem pisati v blogu E ← agl. blog, skrajšano iz weblog iz web 'mreža, splet' + log v pomenu 'dnevnik'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bórdati -am nedov. (ọ̑) pog.
ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; deskati (2): Letos pozimi sem veliko bordal E ↑bórd

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

brezpilótni -a -o prid. (ọ̑)
ki je brez pilota, človeške posadke: brezpilotni prestreznik; Na vojaškem področju se čedalje bolj uveljavljajo brezpilotna letala, saj je seveda veliko lažje izgubiti letalo kakor pilota E iz brez pilóta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

bulmastíf -a m, živ. (ȋ)
velik, mišičast pes s kratko dlako, širokim gobcem in majhnimi visečimi uhlji: Bulmastif je zelo učljiv, prilagodljiv in vodljiv pes, vendar mu moramo posvečati veliko pozornosti E ← agl. bullmastiff iz bull 'bik' + ↑mastíf

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

búrger -ja m (ú)
zrezek okrogle oblike iz sesekljanega mesa, sira ali zelenjave z dodatki, serviran navadno v okroglem kruhu: V povprečju taka solata vsebuje približno 500 kalorij in ima veliko več maščobe, kot na primer velik sirov burger E ← agl. burger, skrajšano iz hamburger po nemškem mestu Hamburg

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

civílnik -a m, člov. (ȋ)
1. kdor je na civilnem služenju vojaškega roka: Številne organizacije, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo ali varstvom in reševanjem, bodo ostale brez nabornikov, ki so služili kot civilniki
2. kdor zagovarja načela civilne družbe: Veliko je bilo držav, ki so na pritisk civilnikov ukinile smrtno kazen E (↑)civílen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dàj-dám1 -- in -a m (ȁ-á)
odnos, ki temelji na medsebojni izravnavi v dajanju in prejemanju dobrin: Nemčija je že prej predlagala sedemletno zamrznitev pravice do dela prebivalcev novih članic v starih in tudi ta politični daj-dam je v Berlinu sprožil veliko nasprotij E (↑)dáti

dàj-dám2 -- v prid. rabi
daj-dam odnos in odnos daj-dam; Že malo pod površino daj-dam logike odnosov posameznik – skupnost se izkaže, da posameznik od skupnosti in od soljudi potrebuje in dobiva mnogo več kot zgolj boljše možnosti za fizično preživetje

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

detánt -a m (ȃ)
popuščanje (napetosti) v medsebojnih odnosih, zlasti političnih: Generali so s strokovnimi analizami veliko prispevali k detantu, več njihovih predlogov sta potem obe velesili vnesli v svoje sporazume o omejitvi oborožitve E ← nem. Detente ← frc. détente 'popuščanje napetosti ali pritiska'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dolgometrážec -žca m (ȃ) film. žarg.
film, ki je dolg več kot 1800 m in traja približno uro in pol; dolgometražni filmSSKJ, dolgometražnikSSKJ: Poznam veliko režiserjev glasbenih videov, ki so se lotili dolgometražcev in ob tem drastično spremenili strukturo svojih snemanj E univerbizirano iz dolgometrážni fílm

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

dónat -a m (ọ̑)
slatina iz Rogaške Slatine, ki vsebuje veliko magnezija: Če boste imeli težave s prebavo, pijte donat E po imenu izdelka Donat Mg®, imenovanega po sv. Donatu, po katerem je imenovana Donačka gora v bližini izvira te slatine

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ekologíst -a m, člov. (ȋ)
1. pristaš gibanja, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje: O stanju morja v Tržaškem zalivu in ob slovenski obali je s strani ekologistov slišati veliko kritičnih pripomb
2. član stranke, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje: Ekologisti so v brazilskem parlamentu dosegli pomembno zmago: preprečili so sprejem predloga kmetijskega lobija, da bi zaščiteni del amazonskega gozda zmanjšali na polovico E (↑)ekologíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ékošóla -e in éko šóla -- -e ž (ẹ̑-ọ̑)
šola, ki poleg svoje osnovne dejavnosti izvaja še program ozaveščanja mladih o varovanju okolja in zdravja: slovenske ekošole; Trajnostni razvoj v ekošoli pomeni oblikovanje vrednot z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo E ↑éko… + (↑)šóla1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ékotŕžnica -e in éko tŕžnica -- -e ž (ẹ̑-ȓ)
tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekološka tržnica: Kot so povedali kupci, na ceno izdelkov niti ne gledajo, zato se jih veliko na ekotržnico odpravi vsak teden E ↑éko… + (↑)tŕžnica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

empatíja -e ž (ȋ)
vživljanje v drugega človeka: Do drugih čutim veliko empatije
// zmožnost takega vživljanja: Malokateri otrok te starosti je zmožen take zbranosti in empatije E ← agl. empathy ← gr. empátheia 'strast' iz en 'v' + tvor. od (↑)pátos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

famózno prisl. (ọ̑) ekspr.
1. izraža splošno priznano veliko vrednost ali veljavo: Erazem Rotterdamski, avtor Hvalnice norosti, je famozno rekel, da je v deželi slepih kralj ta, ki ima vsaj eno oko
2. izraža preseganje stvari svoje vrste po pomembnosti, kakovosti; odličnoSSKJ: V sodbi je cel kup formulacij, ki se mi zdijo sporne, a moram priznati, da so famozno formulirane E (↑)famózen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fan -a cit. [fên] in fên -a m, člov. (ȇ)
kdor čuti in izraža zelo pozitiven odnos do koga, česa; oboževalecSSKJ: Posluša veliko latino glasbe, je velik fan salse | Igrali smo pred občinstvi drugih glasbenih skupin in si želeli, da bi imeli tudi mi toliko fenov E ← agl. fan, skrajšano iz (↑)fanátičen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fast food1 -- -a in fastfood -a cit. [fást fúd-] m (ȃ, ȗ)
1. hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; hitra hrana, hitro pripravljena hrana: Na kmetijskem ministrstvu so pripravili projekt, s katerim hočejo namesto balkanskega fast fooda popularizirati morsko hrano
2. gostinski obrat, ki ponuja tako hrano: Gre za moderni in prefinjeni pariški fast food, v katerem so na voljo kruh in drugi domači izdelki, gostje pa se lahko odločijo tudi za postrežbo po gurmansko
3. kar na hitro zadovolji potrebe: Založniška industrija raste iz literarnega fast fooda, njeni avtorji so iznajdljivi žanrski rokodelci, ki izdelujejo ohlapne stavke in vsebinsko praznino E ← agl. fast food iz fast 'hiter' in food 'hrana'

fast food2 -- -- v prid. rabi
Ob vseh fast food restavracijah so začeli popularizirati francosko kuhinjo v bistrojih nakupovalnih središč

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

feminizíran -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima, kaže namesto moških veliko mero ženskih značilnosti: feminiziran moški; Tako kot so različne ženske, imamo tudi pri moških močne in šibke, silake in bolj feminizirane moške
2. v katerem prevladujejo ženske: feminiziran poklic; Nekatere fakultete so povsem feminizirane, urad za enake možnosti pa opozarja, da se dekleta koncentrirajo v tistih dejavnostih in poklicih, ki so nižje vrednoteni in manj iskani E (↑)feminizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

filmofíl -a m, člov. (ȋ)
poznavalec in ljubitelj filma; filmoljub: Po pravici povedano, nikoli nisem bil filmofil, zato si še dandanes ne ogledam veliko filmov E (↑)fílm + gr. phílos 'prijatelj, ljubitelj'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fótosenzibílni -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
1. ki reagira na svetlobo: Osnova vsakega fotoaparata je fotosenzibilni čip ali tipalo, ki svetlobo, ko pade nanj, pretvori v digitalni zapis
2. občutljiv za veliko količino svetlobnih, vizualnih dražljajev: Fotosenzibilni otroci in odrasli so zelo majhna skupina ljudi E (↑)foto… + (↑)senzibílen

fótosenzibílna epilepsíja -e -e ž (ọ̑-ȋ, ȋ)
epilepsija, ki jo sproži velika količina svetlobnih, vizualnih dražljajev: Fotosenzibilna epilepsija ni bolezen, ki bi napredovala, vsekakor pa jo je treba zdraviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

fúl prisl. (ȗ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
izraža veliko mero dejanja ali stanja; zeloSSKJ: postati ful samozavesten; Prijatelji ti lahko ful pomagamo s koristnimi informacijami E ← hrv. ful, prvotneje 'polno' (kot hrv. pȕno 'polno' in 'zelo'), ← agl. full 'poln, polno, popolnoma'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

globalístSSKJ -a m (ȋ)
1. člov. pristaš globalizma: zaprisežen globalist; poulični spopadi med globalisti in antiglobalisti; Ob obisku v Sloveniji je povedal, da se za našo državo zanima že nekaj časa, da ji je zelo naklonjen; kot pravi globalist da ji zameri zgolj restrikcije na področju tujih vlaganj
2. živ. veliko podjetje, ki posluje v več državah; multinacionalkaSSKJ, večnacionalka: panožni globalist; Švicarski farmacevtski globalist namerava v svojih tovarnah po vsem svetu zapreti približno 2500 delovnih mest E ← agl. globalist iz (↑)globálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

gólgêter -ja m, člov. (ọ̑-é)
igralec nogometa, ki da zelo veliko golov: rojeni golgeter; Reprezentančni golgeter, ki je v 149 nastopih dosegel neverjetnih 109 golov, se bo preizkusil tudi kot trener E ← agl. goal getter (pomeni predvsem 'kdor dosega zastavljene cilje') iz (↑)gól + tvor. od get v pomenu 'doseči'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hádž -a m (ȃ)
muslimansko letno romanje v Meko: opraviti hadž; odpraviti se na hadž; konec hadža; Priprave na hadž, dolžnost vsakega muslimana, ki si to lahko privošči, so dolgotrajne, saj je treba v praksi zbrati dovolj denarja in si priskrbeti soglasje delodajalca za koriščenje veliko prostih dni E ← bos. hȃdž ← tur. hac ← arab. ḥadž

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hardrocker -ja cit. [hárdróker] in hárdróker -ja m, člov. (ȃ-ọ̄)
1. pripadnik mlajše generacije, ki se navdušuje za hardrockovsko glasbo: Obeta se enkratno doživetje za vse obiskovalce koncerta, predvsem za hardrockerje | Slovenskim hardrokerjem so se pridružili še hrvaški, avstrijski in italijanski navdušenci
2. hardrockovski glasbenik: To je tisti hardrocker, ki mu nikoli ni zares uspelo, kljub temu pa je od nekdaj na sceni in ga pozna veliko ljubiteljev te zvrsti glasbe | Na koncertu so hardrokerji povsem razvneli občinstvo E ↑hard rock1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

hospícSSKJ -a m (ȋ)
1. zdravstvena in socialna ustanova, ki pomaga umirajočim in njihovim družinam: sprejeti bolnika v hospic; Sodelavci hospica nudijo nasvete in podatke, obenem pa so vez med bolnikom in zdravstvenim osebjem
2. celostna skrb za umirajočega in njegovo družino: Umiranje ni samo medicinski proces in hospic je torej veliko več kot le nega in osnovna higiena bolnika ter oskrba simptomov bolezni E ← nem. Hospiz ← lat. hospitium 'prenočišče'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

ímprolíga -e in ímpro líga -- -e ž (ȋ-ī)
1. tekmovanje v gledališkem improviziranju: Je večkratni državni prvak improlige
2. navadno s prilastkom skupina, ki se ukvarja z gledališkim improviziranjem: Ker je že obstajala neka sekcija mladinske improlige, ki se ji reče šolska improliga, sem bil najprej dve, tri leta tam, potem sem pa prestopil v veliko improligo E ↑ímpro… + (↑)líga

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

junk food -- -a cit. [džánk fúd-] m (ȃ, ȗ)
nezdrava hrana, ki vsebuje veliko maščob, sladkorja, za pripravo pa zahteva malo časa: Junk fooda in mastne hrane ne maram E ← agl. junk food iz junk 'ropotija, odpadki' in food 'hrana'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kanábis -a m (ȃ)
1. vrsta konoplje, ki vsebuje opojno snov, Cannabis sativa forma indica; indijska konopljaSSKJ, gandža (1), trava (1): sadika kanabisa; pridelovanje kanabisa; Indijska konoplja se je uporabljala za številne indikacije, sedaj pa imamo zdravilo iz kanabisa
2. mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov indijske konoplje; marihuanaSSKJ, gandža (2), trava (2): kadilec kanabisa; legalizacija kanabisa; uživanje kanabisa; Še zdaleč ni res, da veliko uživalcev kanabisa pogosto uživa druge prepovedane droge E ← nlat. cannabis ← gr. kannábis 'konoplja'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kdóvékatérič prisl. (ọ̄-ẹ́-ẹ̄) pri ponavljanju ali v zapovrstju
izraža nedoločeno ali neznano, navadno veliko število: »Če je kdo zainteresiran, naj dvigne roko,« je glas izklicevalca na dražbi že kdovekaterič zarezal v morečo tišino nezainteresiranih dražiteljev E iz kdóvé katérič

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

klóšarka -e in klošárka -e ž, člov. (ọ̑; á)
brezdomka, potepuhinja: Bila je klošarka, veliko je pila in se zdravila zaradi psihičnih težav E (↑)klošár

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

kompostárna -e ž (ȃ)
objekt za predelovanje biološko razgradljivih odpadkov: gradnja kompostarne; Veliko odpadkov bodo lahko namenili reciklaži, biološko razgradljive odpadke vozijo v kompostarno in tako zmanjšujejo obremenitev lokalnega odlagališča odpadkov E (↑)kompóst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mákrorégija -e ž (ȃ-ẹ́)
veliko področje, območje s svojimi posebnostmi: evropska makroregija; EU kot okoljsko bolj ozaveščena razvita makroregija sveta mora ohraniti in okrepiti vodilno vlogo pri potrebnem globalnem zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in razvoju novih, inovativnih ekotehnologij E (↑)makro… + (↑)régija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

malošólar -ja m, člov. (ọ̑) do leta 2000
učenec male šole; mali šolar: Plavalnega tečaja se je udeležilo veliko malošolarjev E iz mála šóla

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mastodóntSSKJ -a m (ọ̑) ekspr.
kar je pretirano veliko, nepraktično, neskladno: nakupovalni mastodonti; železarski mastodont; Gradijo nove trgovske mastodonte, ki bodo zadušili mesto E ← agl. mastodont ← nlat. mastodōn ← gr. mastós 'dojka' + odoús rod. odóntos 'zob'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

mégazabavíšče -a s (ẹ̑-í)
veliko poslopje, prostor za hazardiranje in drugo zabavo: V regiji pričakujejo šest milijonov obiskovalcev na leto, od tega naj bi jih kar 4,4 milijona pritegnilo megazabavišče E ↑méga… + (↑)zabavíšče

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

métroseksuálec -lca m, člov. (ẹ̑-ȃ)
moški, navadno mlajši, ki posveča veliko pozornosti svojemu videzu, nakupovanju, modi: Označili so ga za metroseksualca, moškega nove dobe, ki obožuje modo, kozmetiko in sploh vse, kar je doslej spadalo pretežno v ženski svet E (↑)metro(politánski) + (↑)(homo)seksuálec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

múltifokálni -a -o prid. (ȗ-ȃ)
1. ki ima veliko žarišč; večžariščni (1): multifokalni rak dojke; Doslej še nismo ugotovili primera progresivne multifokalne levkoencefalopatije
2. fiz. ki ima postopno spreminjajočo se dioptrijo; večžariščni (2): multifokalna očala; Multifokalne leče bolniku omogočajo dober vid na daljavo in bližino E (↑)multi… + (↑)fokálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

náciskín -a m, člov. (ȃ-ȋ) pog.
nacistično, fašistično usmerjen obritoglavec: pohod naciskinov; Med preiskavami so pri naciskinih našli veliko nacističnega propagandnega materiala E ← it. naziskin ← agl. naziskinhead iz (↑)náci + ↑skin(head)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nàdpoménka -e ž (ȁ-ẹ̑) jezikosl.
beseda, katere širši pomen izraža nadrejeni pojem v razmerju do besed z ožjim pomenom; hipernimSSKJ: Ker je na svetovnem spletu svetovna količina informacij, je spletni vodnik kot veliko in močno razvejeno drevo, v katerega krošnjo se prebijamo s klikanjem po nadpomenkah in podpomenkah E (↑)nad… + ↑poménka

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nakupovalíšče -a s (í)
veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami; nakupovalno središčeSSKJ, šoping center: odpreti nakupovališče; predmestno nakupovališče; mreža nakupovališč; V največjem slovenskem nakupovališču danes odpira vrata več novih trgovin, med njimi tudi popolne novinke na slovenskem trgu E (↑)nakupováti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

naspidíran -a -o prid. (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. zelo živahen, dejaven: Ko ima veliko dela in je naspidirana, ji sploh ni do hrane, na potovanjih pa, ko tempo malo popusti, se vedno zredi
2. v katerem si stvari hitro sledijo: Grozljiva, a v današnjem naspidiranem, razrvanem svetu na žalost zelo pogosta tematika: o otrocih, ki se trpinčijo E ↑naspidírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

našpônan -a -o prid. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napet, nategnjen: našponan jermen; Na stara leta se bo lahko hvalila, kako lepo postavo in našponano kožo je imela
2. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: Pričakovanja za drugi album so bila našponana do skrajne možne točke
3. zvišan, dvignjen, povečan: V državah, kjer imajo cene tobačnih izdelkov zelo našponane, se hitro razvija tihotapljenje cigaret iz dežel, kjer so ti izdelki poceni
4. ki ima, vsebuje veliko točk, sestavin: našponan program; Bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv E ↑našpônati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nèprivatizírani -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki je v zvezi s tem, kar ni privatizirano: neprivatizirana banka; neprivatizirano podjetje; Med neprivatiziranimi družbami je veliko strateško pomembnih podjetij, kot so železnice, pošta ali letališča E (↑)nè… + (↑)privatizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

neštétič prisl. (ẹ̑) ekspr.
pri ponavljanju ali v zapovrstju izraža zelo veliko ponovitev: Medtem ko je srkal sok in si pred očmi neštetič vrtel usodne prizore tekme, ni mogel prikriti razočaranja E (↑)neštét

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

nevémkólikokrat prisl. (ẹ̑-ọ́) ekspr.
izraža zelo veliko ponovitev: Nevemkolikokrat sva že debatirala, merila, pa nikakor ne gre E iz ne vém kólikokrat

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

numerológ -a m, člov. (ọ̑)
kdor se ukvarja z numerologijo: V zadnjih letih se je veliko ljudi preimenovalo po nasvetu numerologov in astrologov E po zgledu agl. numerologist, nem. Numerologe iz (↑)númera + gr. -logos iz (↑)lógos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

onaglasíti -ím dov. (ī í)
ugotoviti, določiti besedi naglas: Za slovar je treba onaglasiti veliko novih besed E (↑)naglasíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

otonémiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) jezikosl.
ugotoviti, določiti besedi vrsto tonema: Za pravopisni slovar je bilo treba otonemiti veliko število novih enot E iz *tonémiti iz (↑)toném

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pívot -a m (ȋ)
1. člov. šport. igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednji napadalecSSKJ: igra na pivota; Obrambi bo največ preglavic povzročal robustni in okretni pivot, ki morda ne bo zabil prav veliko golov, a bo na črti utrujal celjsko obrambo
2. možnost obračanja, vrtenja zaslona (za 90 stopinj): Ne gre pozabiti tudi na dva priklopa USB s strani in dva s spodnjega dela monitorja, možnosti nastavljanja po višini ter vrtenje (pivot) E ← frc. pivot 'tečaj, os', nejasnega izvora

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

plák -a m (ȃ)
1. obloga na zobeh, kjer se zadržujejo in razmnožujejo bakterije; zobna oblogaSSKJ: zobni plak; Priporočam mehke ščetine, zlasti zato, ker enako uspešno odstranijo plak z zobnih površin, le da so veliko prijaznejše do dlesni
2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: Telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku
3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: Zdravilo se, tako kot druga biološka zdravila s to indikacijo, uporablja za zdravljenje zmerne do hude psoriaze s kožnimi plaki pri odraslih, ki se niso odzvali na drugo sistemsko zdravljenje E ← agl. plaque, nem. Plaque ← frc. plaque 'plošča, ploščica', prim. (↑)plakéta

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

player -ja cit. [plêjer] in plêjer -ja m (é)
1. elektronska naprava, ki povzroči, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden; predvajalnik: Player ima na kartici tudi vhod za digitalno povezavo z enotami CD-ROM | Vsak heker lahko skopira plošče na medmrežje, s čimer so zastonj na voljo vsakomur, ki ima računalnik, modem in plejer
2. člov. kdor zna dobro predstaviti in uveljaviti svoje znanje, sposobnosti: Ko si tako javno izpostavljen, si stalno v nekakšnem medijskem sunku, si igralec, player, stalno na odru | Vem, da vi niste ključni pri tej zadevi, da ste le orodje v rokah veliko pomembnejših igralcev, plejerjev, bi rekli ta mladi E ← agl. player iz play 'igrati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pòdiplománt -a m, člov. (ȍ-ā ȍ-á)
kdor nadaljuje študij po diplomi; podiplomecSSKJ: Diplomant in podiplomant ljubljanske Akademije za glasbo veliko nastopa na recitalih in komornih koncertih E (↑)po... + (↑)diplománt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pohódniški -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na pohodnike ali pohodništvo: pohodniški čevlji; pohodniške palice; pohodniške poti; pohodniška sekcija; Veliko priložnosti za razvoj vidi na planini Matajur, kjer bo občina v kratkem pridobila več parcel, kar predstavlja možnost razvoja kolesarskega, tekaškega in pohodniškega turizma E ↑pohódnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pomládnik -a m, člov. (ȃ) nav. mn.
član, pristaš pomladne stranke: slovenski pomladniki; Državljani, ki so volili pomladnike, od te vlade, še posebej pa od njenega predsednika, veliko pričakujejo E (↑)pomlád

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

poplačníški -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na plačevanje za nazaj: poplačniški sistem plačevanja cestnin; Za ta namen smo vzpostavili sodobnejšo rešitev obračuna klicev, ki nam omogoča veliko fleksibilnost pri ponudbi predplačniških in poplačniških paketov, lojalnostnih programov, bonusov in kombinacije E iz poplačník iz (↑)plačník

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

pravíčništvo -a s (ȋ)
vedenje, ravnanje človeka, ki pretirano poudarja pomembnost poštenosti, pravičnosti: legalistično pravičništvo; Zaradi resnice, da malo dobrega uniči veliko zla, javno protestiram proti takšnemu lažnemu pravičništvu E (↑)pravíčnik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prèdparlamentárni -a -o prid. (ȅ-ȃ)
1. ki je, poteka pred obravnavo v parlamentu: predparlamentarni postopek; predparlamentarna razprava; predparlamentarno usklajevanje; Vse to so vprašanja, za katera lahko veliko naredimo v predparlamentarni proceduri, ko se je mogoče pogajati
2. ki je bil, obstajal pred parlamentom: predparlamentarna tradicija slovanskih žup E iz pred parlamêntom

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prenaróčanje -a s (ọ́)
1. naročanje na drug datum od že določenega: prenaročanje pacientov; Veliko dela in stroškov so imeli s prenaročanjem, saj so bolniki naročeni po nekaj mesecev vnaprej
2. naročilo naročenega časopisa, revije na drugo lokacijo: Prenaročanje na počitniški naslov je ugodnost, ki so je deležni samo naši naročniki E ↑prenaróčati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prenažírati se -am se nedov. (ȋ) ekspr.
pretirano veliko jesti; prenajedati se (1), preobjedati se (1): prenažirati se z mesom; Večina se nas, kadar smo slabe volje, utrujeni, potrti, živčni, prenažira E (↑)prenažréti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

preusposóbiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
omogočiti, da kdo pridobi sposobnosti za drugo delo kot do sedaj: preusposobiti čim več brezposelnih; preusposobiti vojaka za civilni poklic; Naši svetovalci porabijo veliko energije za to, da motivirajo brezposelne in jih ustrezno preusposobijo glede na zahteve delodajalcev E (↑)usposóbiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prevedênka -e ž (é) jezikosl.
prevedena beseda: Veliko je dobesednih prevedenk iz drugega jezika E (↑)prevêsti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

preživétveni -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi s preživetjem: preživetveni nagon; preživetvena nuja; Beračenje je kljub vsemu vsakdanja preživetvena strategija nekaterih ljudi v družbenem sistemu, ki jim ne odpira veliko drugih možnosti E (↑)preživéti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prideláva -e ž (ȃ)
pridobitev pridelkov z gojenjem rastlin: ekološka pridelava; pridelava krompirja; pridelava zelenjave; Na Kitajskem je vsak košček prsti obdelan in pridelava riža zahteva zelo veliko vode
// pridobitev česa z gojenjem sploh: pridelava hrane; pridelava mleka; stroški pridelave; Ve se, da je tovrstna pridelava surovin izjemno dobičkonosna in da so dolgoročne posledice uživanja gensko spremenjene hrane popolna neznanka E (↑)pridélati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prótiinformácija -e ž (ọ̑-á)
z informacijo izzvana nasprotna informacija: dati protiinformacijo; Nekdo, ki ima veliko denarja ali oblast, si lahko privošči močno ekipo, ki na vsako informacijo, ki mu ne bo ustrezala, da protiinformacijo E (↑)proti... + (↑)informácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prótinátovec -vca m, člov. (ọ̑-ȃ)
kdor je proti Natu; antinatovec: prepričan protinatovec; Vsi protinatovci ZDA na veliko kritizirajo kot nekakšnega hegemona, ker so najmočnejši član v Natu E (↑)proti... + ↑nátovec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

prótiterorízem -zma m (ọ̑-ī)
dejavnost, ki omejuje terorizem; antiterorizem: ameriški protiterorizem; sporazum o protiterorizmu; Samih terorističnih dejanj sicer ni toliko, veliko več pa je pisanja, ukrepov v imenu protiterorizma E (↑)proti... + (↑)terorízem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rekreatívka -e ž, člov. (ȋ)
ženska, ki se ukvarja s športom za rekreacijo: Nasmejani obrazi in veliko dobre volje rekreativk in rekreativcev nam potrdijo, da je bila odločitev o izvedbi netekmovalnega teka pravilna E (↑)rekreatívec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rjávkaSSKJ -e ž (ȃ)
mehkolistna solata zeleno-rjave barve, ki ne dela glav: ameriška rjavka; Rjavka ne naredi glav, ampak veliko rozeto z rjavo-zelenimi nagubanimi listi E (↑)rjàv

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

robótik -a m, člov. (ọ́)
strokovnjak za robotiko: V 60. letih so bili Indijci znani kot guruji ezoteričnih filozofij, danes pa je v ZDA veliko laže srečati indijskega robotika kot učitelja transcendentalne meditacije E po zgledu nem. Robotiker iz (↑)robótika

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

rótvajler -ja m, živ. (ọ̑)
velik, močen pes črne barve z rdečerjavimi ožigi in zelo kratko dlako: Rotvajler je zelo aktiven pes in potrebuje veliko pozornosti E ← nem. Rottweiler po mestu Rottweil

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

salamijáda -e in salamiáda -e [salamijada] ž (ȃ)
tekmovanje, na katerem se ocenjuje kakovost salam: Organizatorji so prepričani, da so prav salamijade v zadnjih letih veliko prispevale k večji kakovosti salam E (↑)saláma + (↑)(olimp)iáda

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sedentárni -a -o prid. (ȃ)
1. ki se ne seli, ne spreminja kraja bivanja: Zapisi so povezani s prehodom iz nomadskega lovsko-nabiralnega v sedentarno kmetovalsko gospodarstvo
2. za katerega je značilno veliko sedenja, malo gibanja: sedentarni način življenja; Telesna aktivnost je izjemno pomembna in nepogrešljiva za razvoj in ohranjanje mnogih telesnih sposobnosti in odpornosti organizma ter je protiutež sedentarnemu načinu življenja E ← agl. sedentary, nem. sedentär ← frc. sédentaire ← lat. sedentārius 'sedeči' iz sedēre 'sedeti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sêmplati -am in samplati -am cit. [sêmplati] nedov. (ȇ) glasb. žarg.
z elektronsko napravo jemati vzorce zvoka, glasbe in jih vključevati v novo skladbo: Z digitalizacijo snemanja so producenti začeli na veliko semplati njegovo glasbeno zapuščino E ↑sêmpel

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

sfilírati -am dov. (ȋ)
po dolgem razpoloviti ribo in odstraniti hrbtenico: Natakarica je pri sosedih ravnokar v slabi minuti sfilirala veliko ribo E (↑)filírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

skêjt1 -a in skate -ta cit. [skêjt] m (ȇ) pog.
podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja; rolkaSSKJ: Včasih sem veliko skejtal, potem pa mi je trener skejt zaplenil E ← agl. skate, prvotno 'drsalka', ← niz. schaats

skêjt2 -- v prid. rabi
skejt scena; V svetovni skejt industriji se je začelo snemati vse več skejt filmov

skêjt párk -- -a in skêjtpárk -a in skate párk -- -a m (ȇ, ȃ)
namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami; rolkarski park: Dajte nam en dober skejt park, pa ne bomo več toliko ropotali na ulici

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

snífati -am nedov. (ȋ) pog.
uživati mamilo z vdihavanjem skozi nos: Ne čutim naklonjenosti do tipa, ki snifa kokain, veliko pije in piše neumna besedila E ← agl. sniff, prvotno 'poduhati, povleči skozi nos'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

stóinênkrat prisl. (ọ̑-é) ekspr.
izraža zelo veliko ponovitev: Kot da ni bilo stoinenkrat pojasnjeno, kaj je želel poudariti E ↑stóinèn + (↑)krat

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

straight -- cit. [strêjt] in strêjt -- prid. (ȇ)
spolno nagnjen do oseb drugega spola; heteroseksualniSSKJ, hetero: straight moški; straight populacija; Jaz sem straight, a me eni bodisi imajo za geja ali pa me napadajo in kritizirajo, češ zakaj imam toliko prijateljic, pa z nobeno ne hodim | V sodobnem času najdemo veliko samskih, strejt žensk, ki si ne želijo partnerja, bi pa imele otroka E ← agl. straight, prvotno 'raven'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

striptizêr -ja m, člov. (ȇ)
moški, ki izvaja striptiz; slačifant, striper: Zelo dobičkonosna so praznovanja osmega marca, ko diskoteke organizirajo tematske žurke in na veliko vabijo striptizerje E ← frc. stripteaseur iz (↑)stríptiz

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

špòn -- (ȍ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
izraža veliko mero zaželene lastnosti: Opijanje se mi ni nikoli zdelo ful špon E ↑špônati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

špórtnikSSKJ -a m, živ. (ọ̑) ekspr.
avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; športni avtomobilSSKJ: prestižni športnik; štirivratni športnik; Gre za družinskega športnika, namenjenega očetom, ki si radi privoščijo poskočnejšo vožnjo, hkrati pa potrebujejo uporabno vozilo z veliko prtljažnega prostora E (↑)špórt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

šuménka -e ž (ẹ̄)
tableta, ki se zaužije raztopljena v tekočini, zlasti v vodi, in pri raztapljanju šumi; šumeča tableta: zaužiti eno do dve šumenki na dan; Šumenke vsebujejo poleg učinkovine še veliko drugih sestavin, ki jim omogočajo, da po raztapljanju v vodi ne izgubijo svoje učinkovitosti E (↑)šuméti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tabloíd -a m (ȋ)
dnevnik ali tednik, ki vsebuje veliko slikovnega materiala in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah; rumeni časopis: Za tabloide je zanimiva predvsem kraljeva družina E ← agl. tabloid, po imenu izdelka Tabloid (1884) ameriškega proizvajalca Burroughs, Wellcome & Co. za koncentrirane, stisnjene izdelke (zdravila, čaj ipd.), k (↑)tabléta1

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tápas -- in -a m (ȃ)
španska jed, ki se navadno postreže kot prigrizek ob alkoholni pijači: Madridska kuhinja ponuja veliko več kot samo tapas E ← špan. mn. od tapa 'pokrov' iz tapar 'pokriti'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tárčni -a -o prid. (ȃ)
1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, ciljni (1): tarčna zdravila; tarčno zdravljenje
2. ki je v zvezi s stvarjo, na katero je usmerjeno kako dejanje: V mreže se poleg tarčnih ujamejo tudi organizmi, ki niso neposreden ribiški cilj
3. ki je v zvezi s tarčo: tarčno lokostrelstvo; Na prvem letošnjem tekmovanju za veliko nagrado v Poreču so se slovenski tarčni lokostrelci izkazali in v močni evropski konkurenci osvojili štiri kolajne E (↑)tárča

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

téhno1 -a in techno -a cit. [téhno] m (ẹ̑)
zvrst elektronske plesne glasbe, za katero je značilen poudarjen, ponavljajoč se ritem; tehnoglasba: V Angliji je tehna izredno malo, v Španiji in Nemčiji neverjetno veliko, na Nizozemskem zadnji dve leti tudi, čisto odvisno od države E ← agl. techno (music) iz (↑)tehno(lóški)

téhno2 -- v prid. rabi
tehno glasba; tehno kultura; tehno zabava; V skupini so sčasoma razvili svojevrsten elektronski izraz, ki temelji na ekstremnih zvokih in hitrem tehno ritmu (ta sega tudi do 250 udarcev na minuto) – glej tudi téhno...

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

telegéničnost -i ž (ẹ́)
lastnost telegeničnega: Stranka uživa precejšnjo podporo javnosti, k čemur je zagotovo veliko prispevala telegeničnost in sproščenost njene predsednice E ↑telegéničen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tísočodstótni -a -o prid. (ȋ-ọ̑) ekspr.
ki v določeni lastnosti dosega zelo veliko mero: tisočodstotni uspeh; tisočodstotna varnost; Obnašajo se, kot bi bili še vedno v obdobju tisočodstotne inflacije E k tísoč odstótkov

tísočodstótno prisl. (ȋ-ọ̑)
Njegova mirna in premišljena narava je tokrat odpovedala tisočodstotno

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

tonémskost -i ž (ẹ̑) jezikosl.
lastnost, značilnost tonemskega: tonemskost govora; Za raziskavo tonemskosti slovenskega knjižnega jezika je posnel in analiziral veliko število tonemskih govorcev E (↑)tonémski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vèčnacionálka -e [večnacijonalka] ž (ȅ-ȃ)
veliko podjetje, ki posluje v več državah; multinacionalkaSSKJ, globalist (2): ameriške večnacionalke; Kooperativni sektor lahko več prispeva k dobrobiti lokalne skupnosti kot večnacionalka, ki pride in odide E univerbizirano iz vèčnacionálna drúžba

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vèčžaríščni -a -o prid. (ȅ-ȋ)
1. ki ima veliko žarišč; multifokalni (1): večžariščni tumorji; večžariščno obolenje centralnega živčnega sistema; Lahko nastane tudi večžariščna arteriopatija, ki povzroča demenco
2. fiz. ki ima postopno spreminjajočo se dioptrijo; multifokalni (2): večžariščne leče; Izdelamo vam enožariščna, pa tudi večžariščna očala, ki zajemajo vse razdalje gledanja od daljave do bližine E (↑)več... + (↑)žaríščen

vèčžaríščno stêklo -ega -a s (ȅ-ȋ, é)
steklo očal s postopno spreminjajočo se dioptrijo; progresivno steklo: mineralna večžariščna stekla; očala z večžariščnimi stekli; Pri večžariščnih steklih dioptrija postopoma prehaja od ostrega pogleda na daljavo do tistega na blizu

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vegánstvo -a s (ȃ)
prehranjevanje samo s hrano, ki ni živalskega izvora: propagirati veganstvo; Vegetarijanstvo, veganstvo, presna hrana, ločevalne diete in post imajo v sodobni družbi veliko privržencev E ↑vegán

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vélikosŕbski -a -o prid. (ẹ̑-ȓ)
ki je v zvezi z velikosrbstvom: velikosrbski nacionalizem; velikosrbska ideja; velikosrbska politika; Za paravanom se skriva unitarizem in velikosrbska hegemonija E iz vélikosŕb iz (↑)veliko...1 + Sŕb

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vélikosŕbstvo -a s (ẹ̑-ȓ)
politično gibanje za povečanje ozemlja Srbije: ideje velikosrbstva; obujanje velikosrbstva; upiranje velikosrbstvu; V Haag prihaja balkanski krvnik številka ena, surovi politični ideolog in izvrševalec norega načrta o veliki Srbiji, pesnik in psihiater, ki je svet šokiral s svojo brezobzirnostjo in velikosrbstvom E iz vélikosŕb iz (↑)veliko...1 + Sŕb

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vhódno-izhódni -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) elektr.
ki je v zvezi z obojesmernim pretokom podatkov med sistemom, navadno računalnikom, in zunanjim okoljem: vhodno-izhodna enota; vhodno-izhodna naprava; vhodno-izhodna operacija; Ta nastavitev pride v poštev na sistemih, ki opravljajo veliko vhodno-izhodnih prenosov, predvsem prek datotek ali omrežnih povezav E (↑)vhóden + (↑)izhóden

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

viktimizácija -e ž (á)
1. pravn. izpostavljanje žrtve kaznivega dejanja, diskriminacije dodatnim nevšečnostim: Za predlagatelje nove medijske zakonodaje je pomembno, da ne bi otroci ob tem, kar so že hudega izkusili, postali še predmet javnega prikazovanja in s tem dodatne viktimizacije
2. razglašanje koga za žrtev: ideologija viktimizacije; Živimo v kulturi viktimizacije; dobronamerni terapevti in socialni delavci, ki spodbujajo ljudi, da se oklepajo identitete žrtve, lahko povzročijo veliko škodo E ← agl. victimisation iz victim 'žrtev' ← lat. victima

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

visôkoaktívni -a -o prid. (ō-ȋ)
ki deluje močno, učinkovito, z velikim izkoristkom: visokoaktivni viri sevanja ki oddajajo veliko količino sevanja; visokoaktivno humusno gnojilo; Manj ko naravno in biološko visokoaktivno hrano mučimo v lastni kuhinji (manj ko jo kuhamo, pečemo, dušimo), bolj nam bo pognala kri po žilah E iz visôko aktíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

visôkokalórični -a -o prid. (ō-ọ́)
ki ima veliko kalorij: visokokalorični napitek; visokokalorična hrana; visokokalorično kurivo; Visokokalorične gazirane pijače poleg hitro pripravljene hrane veljajo za glavnega krivca čezmerne debelosti E iz visôko kalóričen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vodoodpórni -a -o prid. (ọ́)
1. ki je izdelan tako, da vode ne prepušča in ga ta ne poškoduje: vodoodporni fotoaparat; vodoodporni izdelki; vodoodporna ura; vodoodporno ohišje; Ko se je vetru pridružilo še rosenje, me tudi vodoodporna vetrovka ni obvarovala pred mrazom
2. ki ga voda ne odstrani: vodoodporni flomaster; vodoodporni tekoči puder; vodoodporno ličilo; Slaba stran vodoodpornih maskar je odstranjevanje, saj so veliko odpornejše od navadnih E iz odpóren (na) vôdo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

vzdržljívostni -a -o prid. (í)
ki je v zvezi z vzdržljivostjo: vzdržljivostni šport; vzdržljivostni tek; vzdržljivostni trening; Statične obremenitve, ki terjajo veliko mišično moč, so neprimerne, nasprotno pa se priporoča dlje trajajoče vzdržljivostne telesne vaje, pri katerih sodeluje kar največ mišic E (↑)vzdržljívost

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zabójnikSSKJ -a m (ọ̑)
1. velik prenosen kovinski zaboj za začasno bivanje, navadno v času dela na terenu, ob naravnih nesrečah ali za shranjevanje zlasti gradbenih orodij in naprav; kontejner (1): bivalni zabojnik; gradbeni zabojnik; V zabojnikih in prikolicah je nastanjenih več kot 500 ljudi, ki so v potresu izgubili domove
2. navadno večji kovinski ali plastični zaboj za odlaganje odpadkov; kontejner (2): zabojnik za smeti; zabojnik za steklo; Pred leti so po mestu postavili veliko posebnih zabojnikov za ločeno zbiranje steklenih in papirnih odpadkov E (↑)zabòj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.

zmúlčiti -im dov. (ū ȗ)
z mletjem stisniti, zmanjšati obseg rastlin, rastlinskih delov, zlasti trave: zmulčiti visok plevel; odstraniti in zmulčiti veliko drevja, grmičevja in podrasti; Slamo je priporočljivo pred obdelavo zmulčiti oziroma že pri žetvi uporabiti kombajn z drobilnikom slame E ↑múlčiti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.