zdrávje -a s (ȃ)
stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma: bolnikovo zdravje se izboljšuje, krepi, slabša, vrača; uničevati, zapravljati si zdravje; ohraniti si zdravje do pozne starosti; paziti na zdravje; skrbeti za zdravje; biti, ostati pri zdravju zdrav; človek čvrstega, krepkega, rahlega, ekspr. železnega zdravja; zdravju škodljivo delo / duševno, telesno zdravje / biti slabega zdravja / kot voščilo pri pitju ali ko kdo kihne na zdravje; pren. moralno zdravje naroda
● ekspr. zdravje kar žari iz nje zelo je zdrava; ekspr. pokati od zdravja biti zelo zdrav; ekspr. lica se ji svetijo od zdravja zelo je zdrava; ekspr. misliti na svoje zdravje živeti, ravnati tako, da se ne zboli; piti, trčiti na zdravje s slovesnimi besedami, z rahlim dotikom kozarca ob kozarec drugega in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; ekspr. plačati sedeče delo z zdravjem zboleti zaradi sedečega dela; dobro spanje je pol zdravja; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ rel. dušno zdravje
// stanje živega bitja, v katerem vsi življenjski procesi potekajo normalno, brez motenj: skrbeti za zdravje rastlin, živali / industrija ogroža zdravje gozdov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdrávje -a s, pojm. (ȃ) ~ se mu izboljšuje; poud. ~ kar žari iz nje |Videti je zelo zdrava|; človek rahlega ~a; telesno, duševno ~; biti pri ~u; piti na ~; ~ gozdov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdrávje -a s

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

zdravje je sestavina izrazov

Dobro spanje je pol zdravja, Smeh je pol zdravja

V VARIANTI IZRAZOV: Jeza škoduje lepoti

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdrȃvje – glej zdrȁv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdrȃvje, n. 1) die Gesundheit, das Wohlsein, das Wohlbefinden; Bog nam daj ljubo zdravje! trdno z.; ni trdnega zdravja, er ist schwächlich, kränklich; s svojim zdravjem je plačal, es hat ihn die Gesundheit gekostet, Cig.; zavoljo zdravja, aus Gesundheitsrücksichten, Cig.; na čije z. piti, auf jemandes Wohl trinken; na tvoje zdravje, auf dein Wohl! na zdravje! wohl bekomm es! Cig.; dobro zdravje! (als Begrüßung bei der Zusammenkunft), Mur., vzhŠt.; willkommen! Cig.; übhpt. Gruß des Kommenden, Vorübergehenden u. dgl., jvzhŠt.; z. prositi komu, jemanden grüßen, Trub.; — 2) vsega sveta z., der Odermennig (agrimonia eupatoria), Cig., C.; — jelensko z., der Haarstrang (peucedanum), C.; — kurje z., das Frühlingshungerblümchen (draba verna), Tuš. (R.); — kozje z., das Gauchheil (anagallis), Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdrávje -a s zdravje: Vſza ona, kako tou dobro zdrávje TF 1715, 29; Zide vám zdrávje KŠ 1754, 23; Zdrávje BRM 1823, VIII; Zdrávje KAJ 1848, VIII; nemores ti ſzebi zdrávja ſzám obecsati BKM 1789, 448; je Kolman Kráo nej meo .. ino zdrávja KOJ 1848, 2; povrni nyemi prvo zdrávje KŠ 1754, 244; Vſzákomi zdrávje vu Goſzpodni naſem KŠ 1771, A2a; eſcse i tejla zdrávje KMK 1780, 84; Pokôre molitev za zdrávje TA 1848, 5; da vecséra vu dobrom zdrávji zadobimo KŠ 1754, 224; V-zdrávji biti KM 1790, 93(a)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdravje [zdrȃvje] samostalnik srednjega spola

zdravje

PRIMERJAJ: zdravica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdravje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zdravje s, F9, diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; incolumitas, popolnom ṡdravje; salubritas, ṡdravje; salus, -tis, ṡdravje, ohranenîe, iṡvelizhanîe, oṡdravlenîe; salutaris, -re, ṡdravu, kar ṡdravje perneſſe, ali oṡdravi; salutifer, -ra, -rum, ena ṡdrava reizh, katera ṡdravje parneſſe; sanitas, ṡdravje; sospitas, popolnoma ṡdravje; valetudo, ṡdravje, ali boléṡan

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdravje -a s zdravje: Se veliku shtima, inu lubi sdrauje im. ed. ǀ vaſha muzh, inu sdrauie im. ed. bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila ǀ Na raiſy je naſha popotinza … v'bolesnah naſhe sdravie im. ed. ǀ nej sdrauia rod. ed. bres bolesni, nej ſvetlobe bres ſenze ǀ timu lubimu sdravy daj. ed. shkodi ǀ de mu ſe nemore vezh pomagat k'sdravy daj. ed. ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu ſdrauiu daj. ed. obdarshalu ǀ sa sdrauje tož. ed. tuojh Priatelnu ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ neproſsim sa sdravje tož. ed. moje dushe, temuzh mojga teleſsa ǀ sdrauie tož. ed. tiga shivota mu poverne ǀ sa sdravie tož. ed. nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati ǀ s'kusi arznio te pokure je tu lubu ſdrauie tož. ed. ſvoie dushe udubil ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter … ſdrauje tož. ed. ǀ nemamo ſe ſanashat na nasho mladoſt, inu ſdravje tož. ed. ǀ aku hozhe tu lubu s'dravje tož. ed. te gnade Boshje doſezhi ǀ per sdrauiu mest. ed., inu zhasti vaſs ohrani ǀ vſe tvoje mislij ſo na tem ſvejtu bres terpleina, v'veſſely, v'troshtah, lushtah, per dobrem ſdravij mest. ed. shiveti ǀ kadar edn je per dobrem sdravij mest. ed. ǀ O norz! ter nesamerkash, de ſam ſebi nasdrauy +mest. ed., dushe, inu teleſſa shkodish ǀ s' veſſeljam, inu s' sdraujam or. ed. plazhat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdravje -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdravje sam. s ♦ P: 30 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdrávje -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdravje

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

zdravje ► zdˈraːvje -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Grožnja za zdravje
Ali bi v slovenščini za angleški termin health threat lahko uporabljali grožnja za zdravje oz. grožnja zdravju ? V stroki označuje pojav, ko je v kratkem času ogroženo večje število ljudi, npr. ob epidemijah, večjih ekoloških nesrečah. Ob terminu health threat se pojavlja še termin health hazard , za katerega je bil doslej uporabljen prevod nevarnost za zdravje . Da bi lahko zagotovili razliko med pojmoma, se je začelo v prevodih uporabljati grožnja za zdravje ali grožnja zdravju. Evroterm ponuja oba prevoda – za health hazard nevarnost za zdravje , za health threat pa grožnjo za zdravje. Grožnja je sicer v splošnem jeziku razložena kot 'obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega', terminologizirana je tudi v kazenskem pravu kot vplivanje na nekoga drugega z obljubo česa neprijetnega, hudega. Če ni rabljena terminološko, je v besedilih navadno konotirana, kar ji zmanjšuje možnost uveljavitve v terminološkem smislu.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

jávno zdrávje -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

na zdrávje velel. medm. zv.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

Pisanje skupaj ali narazen: »na zdravje«

Kako se pravilno uporabi beseda na zdravje? Skupaj ali narazen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

urbáno zdrávje -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

várnost in zdrávje pri délu -i -- -a -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Zdravje in dobrobit človeka
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin human health and well-being , ki na področju zdravstvenega varstva označuje stanje človekovega telesa in duha, ki ga posameznik lahko krepi med drugim tudi z gibanjem v naravi. Pri ustreznikih zdravje in blaginja ter zdravje in blagostanje me moti predvsem to, da blaginja in blagostanje asociirata preveč na materialno stanje oz. ekonomijo. Ali je kakšna razlika med blaginjo in blagostanjem ? Tretja možnost je ustreznik zdravje in dobro počutje , ki pa po mojem mnenju tudi ni povsem ustrezen, ker gre pri obravnavanem pojmu za širše pozitivne učinke in ne zgolj za dobro počutje. Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Zdravje za vse politike
Zanima me vaše stališče v zvezi s prevodom angleškega termina health for all policies .  Gre za nov pristop v javnem zdravju, ki poudarja, kaj lahko zdravstvena politika naredi za druge politike, hkrati pa ima od tega tudi sama korist. Ker pripravljam strokovni članek, kjer opisujem ta pristop, me zanima, kakšen bi bil slovenski termin. Gre za nov pojem, zato ga v slovenskih besedilih še nisem zasledila. Pomislila sem na dve možnosti. Prva je zdravje za vse politike – v tem primeru bi to lahko pomenilo, da pristop zagotavlja zdravje za vse politične odločevalce, torej za politike (ljudi). Druga možnost je zdravje za dobrobit vseh politik – v tem primeru bi precej dodali k izvornemu angleškemu terminu.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.