kompózitum -a m, mn. kompózita s tudi kompózitumi m (ọ̑) lingv. beseda, nastala z združitvijo dveh ali več besed; zloženka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
zložênka -e ž (é) - 1. kar je iz česa zloženo: dati na rano zloženko iz gaze
// knjiž. jed, sestavljena iz več jedi: skuhati zloženko / krompirjeva, zelenjavna zloženka - 2. lingv. beseda, narejena z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom: tvoriti zloženke; domača, tuja zloženka; samostalniška zloženka; sestavljenke in zloženke
● knjiž. kupiti otroku zloženko zgibanko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.