Tiskanje

áfna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akrobȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

áktovka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alegorȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali je prav pisati »ekošola« ali »eko šola«?

Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arhipelȃg -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Aristofagija
Pri prevajanju knjige iz začetka 19. stoletja sem naletela na angleško besedo aristophagy . Po pregledu besedil na spletu sem ugotovila, da poimenovanje označuje prehranjevanje, ki je najboljše možno. Ker besede, ki bi označevala tako prehranjevanje, v SSKJ2 nisem našla, vas prosim, če lahko predlagate primeren slovenski ustreznik.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aristokracȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aritmȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ȃvtobus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avtogrȃm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avtohtọ̑n -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avtomȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avtomobȋl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

báger -gra in -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balȃnsa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

balȃst -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

baromẹ́ter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bávtara -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bȋatlon -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bibliofȋl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bibliotẹ̑ka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bicíkel -kla m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bȋftek -tka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bíga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bilijọ̑n štev.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

biologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

birokracȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bȓglez -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brodolȍm -óma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

brȗsnica1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bȗldog -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bulvȃr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

člóvek človẹ́ka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

demografȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

demokracȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dermatologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

desẹ̑t štev.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dȅž dežjȁ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

diapozitȋv -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dinozáver -vra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dȋoksȋd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dọ̑b -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

drọ̑zg -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dušȋk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Dvojna imena in tvorba prebivalcev

Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.

Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?

V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).

Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.

Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dvọ̑kȋs -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dvọ̑m -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

džȋudžȋcu -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

džȗdo -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ekonomȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ekošola (2)

Ali je prav zapis eko šola ali moramo zapisati ekološka šola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

enciklopedȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

eritrocȋt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

evčunčič [evčȗnčič] samostalnik moškega spola

ptica kljunač, sloka, LATINSKO: Scolopax rusticola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

evnūh -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

fájmošter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

fárovž -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

filantrọ̑p -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

filatelȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

filharmonȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

filigrȃn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

filologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

fláncat -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

folklọ̑ra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

formalȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

fotẹ̑lj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

fotografȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

fȗrman -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gȃbez -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

galanterȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

garderọ̑ba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gártroža -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gavrȃn -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gẹ̑jša -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

generȃlka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

geografȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

geologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

geometrȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gerontologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ginekologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

glažúta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gnẹ́zdo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gonorẹ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gospọ̑d -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gotȍv -óva prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

grȍzd -ózda m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hángar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

harakȋri -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hekatọ̑mba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hektȃr -a in -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

helebȃrda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

helikọ́pter -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hemofilȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hemoglobȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hermafrodȋt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hidrávlika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hȋdroglīser -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hierarhȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hieroglȋf -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hipodrọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

homoseksuȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

horoskọ̑p -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ikebȃna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Imena jogijskih asan in položajev

V knjigi Joga v vsakdanjem življenju in na spletu opažam različne zapise poimenovanj jogijskih asan in položajev -- glede zapisa z veliko/malo začetnico, pisanja skupaj/narazen in zapisovanja glasov s črkami oz. prečrkovanja, npr.

Viparitkarni mudra
Viparita karani mudra
Viparita Karani mudra
viparitkarni mudra

in

Khatu Pranam
katupranam

Takih primerov je še veliko.

Prosim vas za mnenje o tem, kateri zapisi so z vidika Slovenskega pravopisa najustreznejši.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Imena vinskih cest – začetnica

S kakšno začetnico pišemo imena vinskih cest? Nekje so zapisane občno, saj ne gre za uradno zemljepisno ime, po drugi strani pa se z veliko pišejo imena za smučarske proge, pešpoti, kolesarske poti, učne poti, gorske, turistične, romarske poti in plezalne smeri. Našla sem sledeč zapis:

»Vinska cesta je turistična pot, speljana po vinorodnem območju. Povezuje vinotoče, kmetije, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo, ter naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti območja. Namen vinske ceste je spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja vinorodnega podeželja ter njegovo turistično, kulturno in gospodarsko uveljavljanje. Načrt vinskih cest v Sloveniji je bil izdelan 1993; določa 20 tras, skupna dolžina je okoli 900 km. Speljane so po vseh vinorodnih območjih (briška, vipavska, kraška, istrska, belokranjska, podgorjanska, dolnjedolenska, gornjedolenska, bizeljsko-sremiška, šmarsko-virštanjska, haloška, gorička, srednjeslovenjegoriška, ormoška, jeruzalemska, radgonsko-kapelska, podpohorska, mariborska, gornjeslovenjegoriška, lendavska vinska cesta) in označene s posebnim znakom.« http://www2.arnes.si/~sspasorg/vino/dijaki/vinskacesta.htm

V katero kategorijo torej sodijo omenjene vinske ceste? Še posebej me zanima, kakšne začetnice uporabiti pri bizeljsko-sremiški, šmarsko-virštanjski in radgonsko-kapelski vinski cesti (malo in veliko, obe mali, veliko in malo)? Gre za vinsko-turistične ali vinskoturistične ceste?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

īngver -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

inozẹ̑mec -mca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

insekticȋd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

istovẹ́ten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Izbira pridevnika: »visokointenzivni intervalni trening« – HIIT

zanima me kakšna je prava oblika zapisa za trenutno zelo popularne treninge HIIT (angl. High Intensity Interval Training), ki jih ponujajo mnogi športni in fitness centri.

Kateri je pravilen zapis:

visoko intenzivni intervalni trening

intenzivni = določni pridevnik Pri njem se vprašamo s kateri. Kateri trening? Intenzivni.

ali

visoko intenziven intervalni trening

intenziven = nedoločni pridevnik Pri njem se vprašamo s kakšen. Kakšen trening? Intenziven.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Izrazi pri taroku v slovenščini

Kako bi v knjižni slovenščini zapisali naslednje izraze, ki se uporabljajo pri taroku?

platelc
radelc
mondfang

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

izrazȋt -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Izvor besede »piskrovez«

Zanima me izvor besede piskrovez.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Izvor besede »plavolaska«

Zanima me izvor besede plavolaska.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Izvor besede »žlikrofi«

Zanima me, od kod izvira beseda žlikrofi. Verjetno iz nemškega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Izvor priimka »Starbek«

Nikjer nisem zasledila izvor priimka Starbek. Mi lahko pomagate.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Izvor priimka »Vesnaver«

Zanima me izvor priimka Vesnaver.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

jȃhta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

jájce -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

jȃničar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

jȃstreb -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

jẹ́rbas -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Je v grbu RS »zlato rumena« ali »zlatorumena« barva?

Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?

Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?

Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.

Katera oblika je ustreznejša?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

jọ̑d -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kajnȅ člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kaj pomeni »pravnoinformacijski« in kaj »pravno-informacijski« sistem?

Zanima me, ali se izraz pravno-informacijski sistem res pravilno zapiše z vezajem.

Mar ni podstava pravna informacija in gre torej za isto tvorbo kot pri poslovnoinformacijskem sistemu, pri katerem gre v resnici verjetno za poslovni informacijski sistem?

Če je pravilen zapis z vezajem, bi morala biti v skladenjski podstavi te zloženke samostalnika pravo in informacija. Se pravi, da gre za pravni in informacijski sistem. Toda pravni sistem ima povsem drug pomen.

Bi moral biti tudi PisRS pravni informacijski sistem (analogno s poslovnim informacijskim sistemom) z naslednjim pomenom: informacijski sistem, ki vsebuje informacije o pravu (zakonodaji)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kaj so »plesno-gibalne« in kaj »plesnogibalne« urice

Zanima me kako pišemo besedno zvezo plesnogibalne urice. Skupaj, z vezajem ali narazen (plesnogibalne, plesno- gibalne ali plesno gibalne)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kájzerica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kako je nastalo ime »Drozgobrad«

Sem študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in pri predmetu uvod v književnost iščemo odgovor na naslednje vprašanje: Kakšen je izvor besede 'drozgobrad'?Beseda izhaja in pravljice Kralj Drozgobrad bratov Grimm in me zanima kako je nastala. Sklepam da gre za sestavljenko, če pa bi mi lahko povedali še kaj več, bi bila zelo vesela.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kako je prav – »v« ali »za Bežigrad«?

Pred kratkim sem se priselila v Ljubljano, natančneje v ali za Bežigrad. No in ravno tukaj se mi zatakne ... kako je prav – v ali za Bežigrad? Domačini govorijo za, ampak, noben ne ve zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker je tko logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav. Zanimivo bi bilo vedeti razlago in vnaprej se zahvaljujem za odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kako pisati »ekofeminizem«: narazen ali skupaj?

Ali je pravilen zapis eko-feminizem ali ekofeminizem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kako pisati pridevnik »dinarskokraški«?

Zanima me zapis besede dinarskokraški. Se piše skupaj, narazen ali z vezajem? Kaj pa začetnica – Dinarskokraški ali dinarsko kraški?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kako pišemo razvojne in kako statistične regije? Je »severna Primorska« regija?

Kako pišemo regijo: Severna ali severna Primorska? Npr. Sem S/severno Primorec.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kako pišemo »živilskopredelovalen«?

Ali pišemo živilsko-predelovalna z vezajem ali brez? Verjetno enak zapis tudi za živilsko-prehranska?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kako prevesti »Barents Euro-Arctic Council«?

Prosimo vas za pomoč pri iskanju slovenske ustreznice za Barents Euro-Arctic Council: http://www.beac.st/en/Barents-Euro-Arctic-Council

Predlagamo Barentsov evro-arktični svet, pri čemer bi bila evropski in arktični del v prirednem razmerju (kot npr. evro-sredozemski). Pri slednjem me zanima, zakaj evro-sredozemski pišemo z vezajem, saj pišemo tudi avstroogrski skupaj, pa čeprav gre za priredno razmerje, le da je prvi del zloženke nepregiben (kot npr. psihosocialen).

Barents je bil nizozemski pomorščak, po katerem je poimenovano Barentsovo morje.

Več o Barentsovi regiji: http://www.beac.st/en/About/Barents-region

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kako zapisati besedo »superjunak«?

Zanima me, ali se piše besedna zveza super junak skupaj ali narazen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kako zapisati zvezo »standup komedija«?

Zanima me naslednja besedna zveza: stand up komedija ali komedija stand up? Pišem diplomsko delo o stand up komediji in me bega vprašanje besednega reda v tej besedni zvezi. Preverila sem pojavnost v korpusu Gigafida. Stand up komedija se pojavi preko 500-krat, komedija stand up le 17-krat. Po slovnici je pravilneje komedija stand up, kjer je stand up desni prilastek. Kaj predlagate, kateri vrstni red naj uporabljam? Kako sklanjati stand up: stand up, stand up-a, stand up-u ...? To je torej citatna beseda?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kako zapišemo zloženko »socialno(-)ekonomski položaj«?

Ali se napiše socialno-ekonomski ali socialnoekonomski položaj (npr. posameznika)? SP 2001 bi pisal z, SSKJ pa brez vezaja. V strokovnih besedilih se pojavljata obe varianti, zato vas prosim za pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kalíber -bra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kalorifȇr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kalȗp -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kȁmgárn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kamikȃze -e in -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

karabȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

karambọ̑l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

karatẹ̑ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kȃrdamom -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

karfijọ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

karnevȃl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

katẹ́der -dra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kȃvboj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kȃvbojke -ojk ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kȃviar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Kdaj zapisati skupaj in kdaj z vezajem. »zdravstveno negovalni tim« in »zdravstvenonegovalni tim«

V besedilu sem naletela na zloženko zdravstveno negovalni tim. Zapis se mi zdi napačen, menim, da gre za podredno zloženko, ki izhaja iz zveze zdravstvena nega, torej naj bi se to pisalo skupaj. Sicer obsega tako zdravljenje kot nego (zapis z vezajem), a gre vendarle za samostojno disciplino znotraj zdravstva, torej zdravstveno nego. Kakšno rešitev predlagate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kȋla1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kimọ̑no -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kȋno -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kinologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kjẹ̄ prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

klapáti2 -ȃm nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

klasificȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

klatīti se klátim se nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

klẹ̑k -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kleptomanȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kljȗčnica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kljukanos [kljúkanos

] (kljukonos) samostalnik moškega spola

nos z izbočenim vrhnjim delom; orlovski nos

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

klopotáča -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

klorofȋl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kọ̑ktajl -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kolodvọ̑r -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kolofóktar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kolovȍz -ọ́za m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kolọ̑vrat -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

komȃnda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kọ̑mbi -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kompózitum -a m, mn. kompózita s tudi kompózitumi m (ọ̑)
jezikosl. beseda, nastala z združitvijo dveh ali več besed; zloženka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kompózitum -a m, mn. izobr. kompózita kompózit s (ọ̑) jezikosl. zloženka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

konjedẹ̑rec -rca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

korȋst -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kormorȃn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

košȃrka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kotlína -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kóv Frazemi s sestavino kóv:
bíti stárega kóva, stárega kóva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kozíca1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kozodȍj -ója m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kozorọ̑g -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krinolȋna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

krizantẹ̑ma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ksenofobȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ksȇroks -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ksilofọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kūščar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kvalificȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kvȃrc -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kvartopirec -rca m kvartopirec: Leta je bil en velik kuartaperz im. ed., ter per kuartajnu vſe skuſi je djal (II, 344) ǀ hishe teh loterz ashtarje teh piianizou, tovarshtvu teh greshnih, koti teh quartaperizou rod. mn., inu ijgrauzou (II, 203) Zloženka iz → kvartati in sloven. pir ‛pitje, gostija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kvȃzi- predpona v sestavljenkah

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

leopȃrd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

levkemȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

levkocȋt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

licemẹ̑r -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

líntvern -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lisíce -sȋc ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ločila pri poimenovanju srečanja na vrhovni ravni: »vrh EU – ZDA«, »proces Brdo – Brioni«

Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:

Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Ali je ustrezen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

logarítem -tma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lokomotȋva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lošperna [lọ̑šperna] (lušperna) samostalnik ženskega spola

sorta hrušk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lóza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mārof -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mātica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

megalomanȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mentọ̑l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

metalȗrg -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

metlíka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

metronọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

metrọ̑pola -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mikrọ̑b -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mikrofọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mikroskọ̑p -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

močerȁd -áda m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

monȃrh -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

monografȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mọ̑noksid -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

monolọ̑g -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

monopọ̑l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mórska mȃčka -e -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

motovílo -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mrtvoȗd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nājstnik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

narkomanȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nebotȋčnik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nekrolọ̑g -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nekrọ̑pola -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nẹ̑ktar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

netopīr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

nimfomanȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

obȃd -a m in

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ọ̄mbudsman -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

onkologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

O odstotkih in popustih v pridevniški zloženki

Je ustrezen zapis - 20 % popust na celoten nakup? Ali ni ustrezneje 20 % popust na celoten nakup. Ta minus oziroma vezaj pred 20 mi ni popolnoma razumljiv. Razumem ga pri stopinjah - 20 stopinj, pri odstotkih pa ne. Torej kateri zapis je ustreznejši?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

orȃda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ostrọ̑žnik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

otorinolaringologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

páglavec -vca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pánkrt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

paranọ̑ja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

parazȋt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pȃsport -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

paštašȗta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

patriȃrh -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pávola -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pȃzduha -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pedagọ̑g -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pederȃst -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pediáter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pedikȗra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pepermȋnt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

periọ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

peteršȉlj -ílja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

picájzelj -na in -zlja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pȋknik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Pisanje okrajšave d. o. o. ...: Je pravopisno pravilo še aktualno?

Vem, da je pravopisno in slovnično pravilno zapisati ime podjetja tako: Mavrica, d. o. o. Glede na to, da v rabi močno prevladuje zapis Mavrica d.o.o. (brez vejice pred pristavkom in brez presledkov med posameznimi črkami okrajšave), me zanima, ali lahko tak zapis uporabljamo brez slabe vesti, da kršimo jezikovno normo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Pisanje skupaj ali narazen: visokousposobljen

Imam vprašanje glede pisanja izraza visoko usposobljen skupaj ali narazen. Lektor mi je namreč popravil in zapisal skupaj, na Gigafidi sem sicer našla več zadetkov za pisanje narazen, pa tudi kar nekaj zadetkov visokousposobljen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Pisanje vezaja v zloženkah s črkovno prvo sestavino

Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.

Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Pisanje zloženk s prvo sestavino »kripto«

Zanima nas, kateri zapis zloženk s kripto(-), npr. kripto()imetje, kripto()valuta, kripto()žeton je najprimernejši, in sicer predvsem za terminološke potrebe?

(V razpravi med prevajalci Evropske komisije in Sveta) nekateri izhajajo iz razumevanja, da za te zloženke velja SPP 493 in da se torej pišejo skupaj. Vendar se pojavljajo pomisleki, da zanje velja SPP 499 in da se torej lahko pišejo narazen, kot se tudi dejansko uporablja in širi. Po drugi strani nekateri sodijo, da je za rabo v strokovnem jeziku vedno primernejši zapis skupaj, tudi če pravopis dopušča obe možnosti. Trenutno se pripravlja nova evropska zakonodaja na tem področju, zato je pravi čas za razjasnitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Pisanje zvez in zloženk s prislovom »dolgo«

Zanima me, kako se zapisuje oblika, ki dolgo deluje – kot dolgodelujoča oblika ali kot dolgodelujoča oblika. Če se piše narazen, zakaj banke dosledno uporabljajo zvezo dolgoročni kredit?

Pojasnilo o odnosih prioslov/pridevnik me ne prepriča, obenem pa je beseda redka. Vnaprej hvala za kakršnokoli pomoč/pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pivovár -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pīžmovka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Podredne zloženke: »lovskoupravljavski«

Kot lektorica Lovske zveze Slovenije sem se znašla v težavi. Pred leti je bil sprejet Lovski zakon, v katerem je napačen zapis zloženke lovsko upravljavski (napisano narazen). Slovenski pravopis 2001 navaja, da podredne zloženke v takem primeru pišemo skupaj. Zato sem se o zapisu v zakonu pred leti posvetovala z dr. Dularjem, ki je svetoval, naj v praksi uporabljam pravilen zapis, ker zakona ne moremo spreminjati. Tako je veljalo do nedavnega, ko se avtor z zapisom ne strinja in se sklicuje na zakon, čeprav je seznanjen, da zapis ni pravilen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Podredne zloženke: »socialnovarstveni«

Zanima me ali se piše socialnovarstveni ali socialno varstveni zavod?

Torej skupaj ali narazen. Glede na pravila v pravopisnih pravilih bi rekla, da skupaj, na spletni strani ministrstva se uporablja narazen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

polẹ́novka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

PoliHIPE material
Pri lektoriranju se je pojavila težava, kako zapisovati poimenovanja materialov v kemiji, ki so sestavljena iz kratice in predpone in samostalniškega jedra, konkretno poliHIPE material . Zanima me, ali je ustrezno, da je predpona zapisana z malimi črkami, nato pa kratica z velikimi. HIPE je angleška kratica (High Internal Phase Emulsion). Zanima me, če bi bil ustrezen zapis z desnim prilastkom, torej material poliHIPE , ali morda zapis z vezajem, torej poliHIPE-material . PoliHIPE nastopa tudi samostojno in se sklanja, pri čemer se zadnja črka ne bere, zato je beseda v strokovnem besedilu, ki ga lektoriram, sklanjana tako: poliHIPE-a . Je to v redu? Ali ne bi bilo bolje sklanjati brez vezaja, torej poliHIPA , glede na to, da zadnji -e deluje kot končnica? Z anima me tudi zapis termina poli(PEGMA) material . Tudi PEGMA je angleška kratica (Poly(ethylene glycol) methacrylate).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

poliklínika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

polȋp -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pomarȃnča -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Pomen in izvor besede »cenosilikafobija«

Ali lahko razložite pomen in izvor besede cenosilikafobija? Ali gre za strah pred praznim kozarcem piva ali zgolj za strah pred praznim kozarcem (katerekoli pijače)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

porájkelj -klja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pornografȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

portfẹ̑lj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

postranica1 [postraníca] samostalnik ženskega spola

neka manjša, verjetno prečna piščal

PRIMERJAJ: vidalica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

práprot -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Pravilen zapis »zdravstvenoadministrativnega centra«

V zdravstvenih domovih odpirajo centre, ki olajšajo administrativno delo. V njem so zaposleni zdravstveni administratorji. Imenujejo jih na vse mogoče načine: zdravstveno-administrativni, zdravstveno administrativni, zdravstvenoadministrativni centri. Ker gre za zdravstveno administracijo, bi bi pridevnik najbrž zdravstvenoadministrativni center. Je sklepanje pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pred predl. s tož. in or.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Predlog za novo besedo: »dobropočutje« kot ustreznica angl. wellbeing

Profesionalno se ukvarjam z dobrobitjo, dobropočutjem ter vedenjem mačk.

Dobropočutja, kot ene besede ni še v SSKJ je le dobro počutje. Trend je, da se ne govori več le o dobrobiti welfare, ampak tudi oz. predvsem o dobropočutju wellbeing, kot novem parametru pri živalih. Obstajo prav Wellbeing panels znotraj organizacij.

Rada bi dala predlog, da se lahko dobropočutje piše skupaj, kot nova kategorija, ki se razlikuje od dobro počutja.

Primera:

Minami Kat, mačja svetovalnica za dobrobit, dobropočutje ter vedenje mačk (www.minamikat.si)
iCatCare Feline Wellbeing Panel (https://icatcare.org/about/our-expert-panel/

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Prevzetost tvorjenk: »kratkohlačnik«

Zanima me, kako je s prevzetostjo tvorjenk. Hlače, če prav razumem, so prevzeta beseda, kako pa se opredeljuje npr. besedo kratkohlačnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prgíšče -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Pridevniška zloženka »zavarovalnozastopniška« družba

Prosim vas za mnenje, kakšen je pravilen zapis za zavarovalno zastopniško družbo.

Primer: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1A) je prinesel za banke določene spremembe. Banke, ki opravljajo zavarovalniške posle, so dobile drugačen status in so po novem zavarovalno zastopniške družbe.

Je pravilno: "zavarovalno zastopniška družba", "zavarovalno-zastopniška družba" ali "zavarovalnozastopniška družba"?

Menim sicer, da gre za podredno zloženko in da je pravilen zadnji zapis (zavarovalnozastopniška družba, saj so zastopniki za zavarovanja), vendar pregled po Gigafidi pokaže, da je bistveno bolj uveljavljen zapis zavarovalno zastopniška družba. Enak primer je tudi "zavarovalno posredniška družba".

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

primščina [prȋmščina] samostalnik ženskega spola

ara, predujem, kupnina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prȋnc -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

princȋp -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Prirednost in podrednost zloženk

Zanima me pravilen zapis podrednih ali prirednih zloženk:

Skoraj vsako večje mesto ima svoj TIC (Turistično-informativni center/Turističnoinformativni center).

Najbolj znana je VTC 14 (Vinsko-turistična cesta/Vinskoturistična cesta/Vinska turistična cesta).

Celje ima številne kulturnozgodovinske/kulturno-zgodovinskeznamenitosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Priredno zložena lastna imena

Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih iz dveh sestavin:

Avstro-Ogrska ali Avstro-ogrska? Ali ima tudi druga sestavina veliko začetnico? (Mimogrede: ali je polno ime Avstro-Ogrska monarhija?)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

promenȃda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

protokọ̑l -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

protọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pȓst1 pŕsta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

psihiáter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

psihologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

psihopȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pȗmparice -ric ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pȗngert -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pȗst2 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

radovẹ́den -dna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rapsodȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Različne vrste kromatografij
Pri pedagoškem delu se srečujem z izrazi s področja kemije in biokemije, pri katerih opažam različno rabo, zlasti glede ustreznosti poimenovanja in zapisovanja nekaterih metod. Pri čiščenju beljakovin s kromatografskimi postopki uporabljamo različne vrste kromatografij , ki se med seboj razlikujejo po principu ločevanja. Vedno gre za to, da imajo beljakovine v heterogenem vzorcu različno hitrost potovanja skozi stekleno ali kovinsko cev, napolnjeno z nosilcem, razlika v hitrosti potovanja pa je posledica interakcij z nosilcem. Metoda, pri kateri interakcije potekajo preko izmenjave ionov, se imenuje ionsko izmenjevalna kromatografija . Prvi del termina je pogosto zapisan z vezajem ( ionsko-izmenjevalna ), redko tudi skupaj ( ionskoi zmenjevalna ). Pojavlja pa se tudi zapis ionska izmenjevalna kromatografija . Ker so ioni lahko nabiti pozitivno ali negativno, obstajata tudi termina kationsko izmenjevalna kromatografija in anionsko izmenjevalna kromatografija , spet z vsemi različnimi načini pisanja, včasih pa celo anionska kromatografija in kationska kromatografija . Drugi tip kromatografije temelji na interakcijah med na nosilec pripeto molekulo in vzorcem. Govorimo o afinitetni kromatografiji . Včasih je na nosilec pripeta kovina, pogosto tudi nikelj . To metodo imenujemo nikelj afinitetna kromatografija , kar je večinoma zapisano z vezajem, ne pa vedno. Podobno je z glutation afinitetno kromatografijo , ko je na nosilec vezan glutation . Zanima me torej, kdaj je pri kromatografskih metodah smiselno pisanje skupaj, kdaj z vezajem in kdaj brez. Zanima me tudi, ali je izraz ionska izmenjevalna kromatografija ustrezen, ko gre za metodo, ki temelji na izmenjavi ionov.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razpečáti -ȃm dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rdečepẹ̑rka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rébro -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rẹ́grat -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rȋbež -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rȋgeljc -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rógoz rogọ́za m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rokomȃvh -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rokovnjáč -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ropotȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rọ̑štilj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rọ̑tovž -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

rúnkelj -na in -klja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

saksofọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

seizmologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

semafọ̑r -ja in -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

senožẹ̑t -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

séstra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sigȗren -rna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

skafánder -dra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

S katerim sklonom se uporablja pridevnik »dobrodošel«?

V zadnjih letih opažam, da veliko ljudi pridevnik dobrodošel uporablja s tožilnikom namesto z mestnikom (npr. Dobrodošli v Slovenijo!). Je to res pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

skiró -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Skladenjska podstava zloženke »avtobus«

Kaj bi bila skladenjska podstava zloženke avtobus?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Sklanjanje imena »Dalibor«

Prosim za vaš komentar.

Menim, da se moško osebno ime Dalibor pravilno sklanja tako:

Dalibor Dalibora Daliboru Dalibora Daliboru Daliborom

Nekateri sklanjajo tako, kar pa je po mojem mnenju napačno.

Dalibor Daliborja Daliborju Daliborja Daliborju Daliborjem

Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Sklop ali zloženka: »malokdo«?

V Slovenskem pravopisu (v členu 528) piše, da zloženke načeloma pišemo skupaj, med primeri pa je naveden tudi zaimek malokdo. Ali je malokdo zloženka ali je sklop?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Skupaj ali narazen: »makrodestinacija« ali »makro destinacija«

Kljub vašim obširnim odgovorom o podobnih dilemah mi še vedno ni povsem jasno, ali gre pri makrodestinaciji za zloženko ali sestavljenko in ali naj jo pišem skupaj, narazen ali je prav oboje. Na enak problem naletim tudi pri mikrodestinaciji. Mi lahko pomagate, prosim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Skupaj ali narazen: »naravoslovnoznanstven« ali »naravoslovno znanstven«?

Zanima me, kako se pravilno zapiše naravoslovnoznanstven. Zasledim zapis narazen, z vezajem, a najbolj blizu mi je skupaj (saj je naravoslovna znanost). Kaj je prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Skupaj ali narazen: »varstveno-delovni center«

Zanima me zapis besedne zveze varstveno delovni center. Se piše skupaj ali narazen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Skupaj ali z vezajem: »zobnoustnični« glas

Zakaj pišemo zobnoustnični skupaj, ne z vezajem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

skupzložena beseda [skȕpzložéna besẹ̑da] samostalniška zveza ženskega spola

jezikoslovje zloženka
jezikoslovje sestavljenka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

slȃlom -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Slovenjenje izraza »blurple«

Kako bi izraz blurple (blue purple) najustrezneje prenesli v slovenščino -- kot priredno zloženko (modro-vijoličasta), podredno zloženko (modrovijoličasta), priložnostno tvorjenko (npr. modrijoličasta) ali s kombiniranjem prvin vijola in modra?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

smȓt -i ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

»Socialno tržno gospodarstvo«: besedna zveza ali zloženka?

Ali je pravilen zapis socialno-tržna ekonomija ali socialno tržna ekonomija? Prav tako me zanima, kako pišemo npr. agroekonomija in besede s predpono eko (ekodan/eko dan, ekoizdelki/eko izdelki). Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sociologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

srakopȇr -ja m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

stenografȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

stereotȋp -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

stọ́klasa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

stomatologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

stratosfȇra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

súšica -e ž,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

svȋnčnik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

šȃjtrga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

šẹ̑mbran -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

šentjȃnževka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

šlamástika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

štip [

] samostalnik moškega spola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

štȍk štóka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

štula [štúla] samostalnik ženskega spola

visok klobuk, mitra
babiški inštrument v obliki klina z navojem za razširjanje vagine; spekul

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

šušmár -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tẹ̑lefȃks -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

telefọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

telegrafȋja -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

telegrȃm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

telepatȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

teleprínter -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

teleskọ̑p -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

televizȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Telomera
Zanima me slovnični spol prevzetega termina, za katerega se v slovenščini pojavljata obliki telomer in telomera . Termin na področju genetike označuje končni del evkariontskega kromosoma, ki je sestavljen iz ponavljajočih se nekodirajočih zaporedij nukleotidov, ki so nujni za obstojnost in podvajanje kromosomov. V Farmacevtski terminološki slovar 2 in Botanični terminološki slovar 2 je vključen termin ženskega spola ( telomera ), v Angleško-slovenski slovar izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije pa termin moškega spola ( telomer ) s podatkom, da je ženska oblika napačna. Je torej pravilna oblika moškega spola telomer ali ženskega spola telomera ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Termin »eruka kislina«, upravičenost njegovega spreminjanja in tvorba pridevnika

Zanima me, kakšna bi bila pravilna oblika pridevnika, tvorjenega iz lat. imena eruca (po domače rukvica).

Eruški in torej eruška kislina (ki bi ji po domače rekli lahko rukvična kislina)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

termofọ̑r -a in -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tȋsoč štev.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tọ̑lst tọ́lsta prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

toponȋm -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tovȃriš -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tragẹ́dija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

trakúlja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

trȃmvaj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

trepetlíka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

trinọ̑g -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

triviȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

trombocȋt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tȗrban -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Tvorba pridevnika iz besedne zveze »hematološka onkologija«

Kakšna je pravilna tvorba pridevnika iz termina hematološka onkologija, če gre za bolnike s to diagnozo?

hematološkoonkološki bolniki ali
hematološko onkološki bolniki?

Ali gre tu za običajno tvorjenje pridevnika iz podredne besedne zveze ali bi morda lahko vmes pustili presledek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Tvorjenka »sovjetsko-afganistanski«

zanima me, kako se pravilno zapiše: sovjetsko-afganistanska vojna ali sovjetsko − afganistanska vojna? Kakšne vrste tvorjenka je to in po katerem členu Slovenskega pravopisa se moramo ravnati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ubọ̑g -ọ̄ga prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

udeležīti se -ím se dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ukrȅp -ẹ́pa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Umeščanje izdelkov
Zanima me, ali imamo slovensko ustreznico za angleški termin product placement . Termin označuje oglaševanje, pri katerem je izdelek namerno prikazan v filmih ali televizijskih oglasih. Gre za netradicionalno oglaševanje, ki inovativno in v primerjavi s klasičnim oglaševanjem nevsiljivo prenaša oglasna sporočila.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

unifọ̑rma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ustvarjanje novih besed po analogiji: obujanje besedne družine »velereja«, »velerejec«, »velerejka«

Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).

Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).

Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.

Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

uzurpȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vȃhti -ov m mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vālpet -pta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vātel -tla m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Velika začetnica v prirednih zloženkah

Katero začetnico uporabiti pri drugi sestavini priredne zveze, ki jo pišemo z vezajem, kadar je lastno ime ali kadar ni lastno ime, vendar je na začetku povedi?

Ali se pri lastnih imenih obe sestavini pišeta z veliko začetnico? Ali torej pišemo npr. Kamniško-Savinjske Alpe, Avstro-Ogrska monarhija, vendar tudi Nemško-Slovenski slovar (če bi bil tak naslov), Ekonomsko-Poslovna fakulteta?
Kako pa, če je taka zveza občnoimenska beseda in na začetku povedi? Črno-bela ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vẹ̑lmọ̑ž -možȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

verificȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

verjẹ́ti -ámem nedov. in dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

viadȗkt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vinọ́grad -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

vọ̑jvoda1 -e in -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

volkodlȃk -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

V vezajem ali brez? »narodno-zabavna« ali »narodnozabavna« glasba

Je pravilen zapis narodno-zabavna ali narodnozabavna glasba? Prosim za utemeljitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zapis »koronavirusa« oz. »korona virusa« skupaj ali narazen in pomen samostalnika »korona«

V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zapis prirednih in podrednih razmerij

Zanima me, kako pišemo naslednje besedne zveze (raba vezaja ali pomišljaja, stični ali nestični):

Šola za medicinske sestre - babice
Srednja šola za zdravstvene delavce za ginekološko-porodniško smer.

In kako če so besedne zveze sklanjane? Npr.:

Srednjo šolo za za zdravstvene delavce za ginekološko-porodniško smer,
Šolo za medicinske sestre - babice
zdravstveno prosvetna delavka
zdravstveno prosvetno delo
zdravstveno - prosvetnimi aktivisti
dvig zdravstveno - prosvetne zavesti
ginekolog-porodničar

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zapis zloženke: »srednjenapetostni vod«

Zanima me ali se srednjenapetostno piše skupaj ali narazen? Predvidevam, da je to podredna zloženka, ampak bi vseeno želela obrazložitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zapis zloženke s sestavino »narodno..«

Zanima me, kako je pravilno:

Bil je narodnozaveden/narodno zaveden Slovenec.

V SP namreč najdem:

národnozavéden -dna -o; bolj ~ biti ~

in pri iztočnici

národno ozirn. prisl. (á) ~ mešano ozemlje; ~ zaveden.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zapis zloženk z »bio« in »eko«

Zanima me pravilni zapis bio in eko hiša. Ali je treba zapisati besedi skupaj, npr. biohiša ali narazen (bio hiša). Pomensko na področju gradnje hiš beseda bio vsebinsko označuje hiše, zgrajene iz naravnih materialov, beseda eko pa visokotehnološke hiše (nizkoenergijske, pasivne). V medijih se namreč dosledno zapisuje bio hiše. Kako se pravilno zapiše naslov Gradnja bio in eko hiš. In še, zakaj zapišemo pasivna hiša z dvema besedama, če bi bil vaš odgovor, da zapišemo biohiša skupaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zapis zveze »družbenokulturni center«

Zanima me pravilen zapis zveze družbenokulturni center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zapis zveze »turistično-rekreacijski center«

Zanima me pravilen zapis zveze turistično rekreacijski center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka) in narazen. V Slovarju krajšav (na portalu Termania) je mogoče najti zapis narazen. Dvomim, da je ta pravilen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zločȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zlọ̑dej -a in -dja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zložênka -e ž (é)
1. kar je iz česa zloženo: dati na rano zloženko iz gaze
// knjiž. jed, sestavljena iz več jedi: skuhati zloženko / krompirjeva, zelenjavna zloženka
2. jezikosl. beseda, narejena z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom: tvoriti zloženke; domača, tuja zloženka; samostalniška zloženka; sestavljenke in zloženke
● knjiž. kupiti otroku zloženko zgibanko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zložênka -e ž (é) ~ iz gaze; jezikosl. pridevniška ~a; snov. zelenjavna ~ |jed|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zložênka -e ž

jezikosl. beseda, narejena z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom

SINONIMI:

jezikosl. kompozitum, jezikosl. zložena beseda

GLEJ ŠE SINONIM: zgibanka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

zložę́nka, f. ein zusammengesetztes Wort, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zloženka »DOKU«

Iščemo krajše poimenovanje za rubriko, kjer bi bili objavljeni dokumentarni filmi. Ali je zloženka DOKU dovolj razširjena, da bi jo lahko uporabili pri imenovanju rubrike dokumentarnih filmov? Bi bilo tako poimenovanje dovolj razumljivo za spletne uporabnike?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zloženka energetskosvetovalni

V Sloveniji imamo na voljo tudi mrežo ENSVET, kjer energetski svetovalci nudijo svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih.

Kako se torej imenujejo te pisarne: energetskosvetovalne ali energetsko svetovalne pisarne, morda energetske svetovalne pisarne?

Najdem namreč različne oblike zapisa (skupaj, narazen, celo z vezajem).

Sama menim, da pišemo pridevnik skupaj, ker izhajamo iz besedne zveze energetsko svetovanje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zloženka iz besedne zveze »predelava mesa« se piše z vezajem ali brez?

Kako je prav: mesnopredelovalna ali mesno-predelovalna industrija?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zoologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zvẹ́zda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

žlīkrof -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.