cízara -e ž (í)
bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi; čičerka: včasih so sejali veliko cizare

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cizara [cízara] samostalnik ženskega spola

čičerka, čičerkini plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cizra -e samostalnik ženskega spola
botanično kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi (Cicer arietinum); SODOBNA USTREZNICA: čičerka
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čičarka
GLEJ: čičerka

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

číček -čka m (ȋ)
bot. čičerka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čȋčək, -čka, m. = čičerka, Cig., C., jvzhŠt.; (= grah, Račje [vzhŠt.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka] ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz čičerka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

číčerka číčerke samostalnik ženskega spola [číčerka] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cicerchia < lat. cicercula, iz cicer - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

číčerka -e ž (ī)
bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi, Cicer arietinum: jedli so bob in čičerko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

číčerka -e ž (í; ȋ) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čīčerka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

číčerka, f. die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Jan., Dol.; razen krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičerke, LjZv.; prim. it. cece, cicerchia, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čičerka samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

čičerka žF4, cicerzhizherka; zhizherka, cicer; cicerculatá drobna zhizherka; leontopetalonlevova noga, ṡeliṡzhe, perje je ohratu enaku, kozèn reipi, ima dvei, ali tri ṡarna ſémena, kakòr zhizherka debela;

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čičerka -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čičerka sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čičerka -e (čičarka) samostalnik ženskega spola
botanično kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni plodovi (Cicer arietinum); SODOBNA USTREZNICA: čičerka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čičrka [číčrka] (čičarka) samostalnik ženskega spola

rastlina čičerka, LATINSKO: Cicer arietinum, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čínčera, f. = čičerka, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

I 1. V slovenskem fonemu i (a) se ohranja pslovan. *i (iz ide. *ī, *iH, *ei̯ pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ē̃), npr. čȋr, hčȋ. (b) Nastal je iz pslovan. *y (iz ide. *ū ali *uH pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ō̃), npr. sȋn. (c) V vzglasju je lahko nastal tudi iz pslovan. *jь-, npr. imẹ̑, v izglasju pa iz pslovan. *-ьjь ali *-ъjь, npr. v določni obliki prid. vẹ̑liki. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu i, npr. cȋlj, čīčerka, v star. tudi rom. ẹ̄ in ọ̄, npr. míza, kríž. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah služi za posnemanje visokih glasov, npr. hihitáti se, in za označevanje česa majhnega, npr. mȋcken.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

kihra [kȋhra] samostalnik ženskega spola

rastlina čičerka, LATINSKO: Cicer arietinum, ali njeni plodovi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Pisna dvojnica: »čičerika« in »čičerka«

Opažam, da sta v rabi tako samostalnik čičerka kot tudi čičerika.

Kako in zakaj je prišlo do rabe obeh? Ali lahko rečemo, da je kateri pravilnejši?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Število zadetkov: 23