Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

čīčerka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.

I 1. V slovenskem fonemu i (a) se ohranja pslovan. *i (iz ide. *ī, *iH, *ei̯ pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ē̃), npr. čȋr, hčȋ. (b) Nastal je iz pslovan. *y (iz ide. *ū ali *uH pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ō̃), npr. sȋn. (c) V vzglasju je lahko nastal tudi iz pslovan. *jь-, npr. imẹ̑, v izglasju pa iz pslovan. *-ьjь ali *-ъjь, npr. v določni obliki prid. vẹ̑liki. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu i, npr. cȋlj, čīčerka, v star. tudi rom. ẹ̄ in ọ̄, npr. míza, kríž. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah služi za posnemanje visokih glasov, npr. hihitáti se, in za označevanje česa majhnega, npr. mȋcken.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.