bábilon -a m (ȃ) ekspr. velik nered, zmešnjava: pri njih je pravi babilon;
kakšen babilon pa imate / na ladji je bil cel babilon jezikov govorilo se je dosti različnih jezikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
babilónski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava
● babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
// star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko - 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.