blážen -a -o prid. (ȃ) - 1. ekspr. poln blaženosti, sreče: bila je vsa blažena / čez obraz se ji razlije blažen nasmeh / okoli nas je bil blažen mir
- 2. ekspr. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: o blažena mladost; blažene, ve materine roke
- 3. rel. proglašen za zveličanega: blaženi p. Kanizij
bláženo prisl.: oči so ji blaženo žarele
bláženi -a -o sam.: biti prištet med blažene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.