dialóg -a m (ọ̑) - 1. pogovor, navadno med dvema osebama, dvogovor: imela sta dolg dialog; dialog med njima je bil iskren / za avtorja so značilni zgoščeni dialogi; delo je napisano v obliki dialoga / dramski, filmski dialog
- 2. izmenjava mnenj med zastopniki različnih stališč z namenom doseči soglasje ali sporazum: sedanja situacija odpira, omogoča dialog; prekiniti, zaostriti dialog z nasprotnikom; dialog med vzhodnim in zahodnim svetom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gládek -dka -o, stil. gladák gládka -o in -ó prid., gladkéjši tudi glájši (á; ȃ á) - 1. ki ima površino brez izboklin, vdolbin: gladek les; bel, gladek papir; gladka cesta; gladka površina, stena; tla so bila gladka kakor marmor / v gladkih gubah padajoče zavese / imela je gladko, belo polt / gladka puškina cev cev, ki nima znotraj spiralastih žlebov
// preprosto oblikovan: dala si je narediti gladko obleko / nazaj počesani, gladki lasje ki niso kodrasti, skodrani; gladko blago enobarvno; brez vzorcev
// drsen, spolzek: spodrsniti na gladkem ledu - 2. slovnično, stilno zelo izoblikovan: skrben, gladek prevod; gladki verzi; jezik v romanu je lep, gladek / gladek dialog drame; govorila je z gladkimi, ubranimi besedami
- 3. ki poteka brez težav, ovir: gladek potek dogodkov; mislili so, da bo opravek bolj gladek / publ. gladka zmaga naših košarkarjev
● njegov glas je bil sladek in gladek pretirano vljuden, prijazen; ima lep, gladek nastop uglajen, brezhiben
♦ anat. gladke mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje; bot. gladki bor bor z mehkimi iglicami in sprva gladko skorjo, po izvoru iz Severne Amerike, Pinus strobus; film. gladka stran filma stran filmskega traku, ki ni prevlečena z emulzijo; gastr. gladka omaka omaka, ki je enakomerno gosta
gládko stil. gladkó prisl.: ta učenec gladko bere; gladko obrit; lase ima gladko nazaj počesane; pesem je lepo, gladko prevedena; gladko tekoči verzi; vse je šlo gladko kot po maslu
● gladko govori več jezikov dobro, brez napak; delo jima je šlo gladko od rok hitro, uspešno; ekspr. to si je gladko izmislil popolnoma, čisto; ekspr. ponudbo je gladko odklonil odločno, brez premišljanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
montírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. pritrjevati, dajati stroj, sestavni del dokončno na določeno mesto; nameščati, postavljati: montirati kliše, pralni stroj; montiral je nov plašč na kolo; montirati luč na strop / montirati elektriko inštalirati
- 2. delati napravo iz prej pripravljenih delov, sestavljati: v tovarni so začeli montirati prve serije avtomobilov / montirati stanovanjski blok / montirati sliko; pren., ekspr. spretno je znal montirati dialog
- 3. film. načrtno povezovati, urejevati posnetke v film: montirati prizore iz filma
montíran -a -o: stroj, ki je bil montiran pred kratkim; njegova osebnost je v romanu montirana iz dveh polov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pretenciózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. - 1. umetniško, strokovno zahteven: pretenciozni znanstveni preizkusi; manj pretenciozna komedija; pretenciozno filmsko delo / pesniška zbirka nima pretencioznih ciljev
// težko izvedljiv: pretenciozni načrti / pretenciozne ambicije
● knjiž. članek s pretencioznim naslovom veliko obetajočim - 2. ki si prizadeva doseči, izraziti več, kot dejansko zmore: ambiciozen in celo pretenciozen človek; ekspr. te ideje so iznajdba pretencioznih in bolnih možganov / nekoliko pretenciozni dialog drame
pretenciózno prisl.: avtor je zgodbo zastavil zelo pretenciozno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odtŕžek -žka m (ȓ) odtrgan drobec, kos: odtržek časopisa, preje
● dialog podaja avtor le v kratkih odtržkih delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
polémičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na polemiko: polemična ostrina članka / njegovi polemični članki; polemična izjava / pisati v polemičnem tonu; njun dialog je bil polemičenpolémično prisl.: polemično povzeti nasprotnikove trditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
skrájen -jna -o prid., skrájnejši (ȃ) - 1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka
- a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever
- b) glede na čas: skrajni čas za prijavo; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa
- 2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori; to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture; skrajne ideje; skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem
// ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri
♦ polit. skrajna desnica, levica - 3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal; določiti skrajne stopnje prispevka; skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč dinarjev
- 4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore; skrajna malomarnost, razdraženost; za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost; v skrajni sili bi mu že pomagali; s skrajnim zaničevanjem odgovoriti
● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo
skrájno prisl.: hoditi skrajno desno, levo; skrajno resno govoriti; skrajno gostoljuben človek; skrajno kratek dialog; skrajno neprijetna stvar; skrajno različni nazori; biti skrajno utrujen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
stopnjeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. delati, da kaj postopno prehaja z nižje stopnje na višjo
- a) glede na količino: stopnjevati izvoz; stopnjevati proizvodnjo; dnevno količino zdravil je počasi stopnjeval / stopnjevati cene, davke, stroške
- b) glede na intenzivnost, moč: stopnjevati negotovost med ljudmi; stopnjevati pritisk; okupator je vedno bolj stopnjeval teror; ropot, šum se je stopnjeval / stopnjevati dramsko dogajanje / prepir se je vedno bolj stopnjeval
- c) glede na mogoči razpon: stopnjevati pomoč nerazvitim; stopnjevati priprave za napad; stopnjevati sposobnosti do skrajne meje; množičnost umetnosti se stopnjuje
- 2. lingv. delati stopnje pridevnika, prislova: stopnjevati pridevnik / opisno stopnjevati s prislovoma bolj, najbolj; stopnjevati z obrazili
stopnjujóč -a -e: stopnjujoč izkoriščenost delovnega časa, so dosegli boljše rezultate; stopnjujoči se strah pred boleznijo, smrtjo; stopnjujoča se aktivnost; prisl.: utrujenost stopnjujoče raste
stopnjeván -a -o: stopnjevan boj; dramatično stopnjevan dialog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vzpodbújati -am nedov. (ú) spodbujati: vzpodbujati tekmovalce;
vzpodbujati koga k posnemanju;
vzpodbujati koga, naj gre / vzpodbujati dialogvzpodbujajóč -a -e: vzpodbujajoče besede; prisl.: vzpodbujajoče govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zintelektualizírati -am dov. (ȋ) knjiž. uveljaviti, poudariti um, razum v kaki dejavnosti: zintelektualizirati literarno ustvarjanjezintelektualizíran -a -o: zintelektualiziran dialog; preveč zintelektualizirani ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
govorljív -a -o prid. (ī í) ki se da (gladko) govoriti: dialog njegove drame je neprisiljen, govorljiv in duhovit // redko zgovoren: fant po naravi ni preveč govorljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kleníti -ím nedov. (ī í) knjiž. krepiti, utrjevati: dialog kleni že tako krepko dogajanje drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
persifláža -e ž (ȃ) knjiž. smešenje: dialog junakov romana je persiflaža nazadnjaških nazorov;
sarkastična persiflaža / stena je bila popisana s političnimi persiflažami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ponotránjiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj notranje, osebno: ponotranjiti kulturo;
njun dialog se je ponotranjilponotránjiti se postati globok, usmerjen v notranji svet: v nesreči se marsikdo ponotranji
ponotránjen -a -o: ponotranjena osebnost; ponotranjeno čustvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dialóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dialog: dialoški tekst;
knjiga je napisana v dialoški obliki / dialoški način razpravljanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.