..ák1 m. prip. obr. (á)
1. člov. 'nosilec lastnosti' čudák, prvák; živ. racák
2. 'nosilnik lastnosti' drevák
3. 'enota tolikerih delov' deseták, stoták, tisočák
4. člov. 'stopnjevanost' možák
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bȃrka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
brúnik -a m (ȗ) zastar. preprost čoln iz enega debla; drevak: bruniki so zaplavali po nizki vodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
brúnik -a m (ȗ) redk. drevak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
čọ̑ln -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čŕn dán,
čŕni dnévi,
dán in nóč,
dán odpŕtih vrát,
dnévi odpŕtih vrát,
dnévi so štéti kómu/čému,
dóber dán,
doživéti čŕn dán,
gospódov dán,
govoríti tjà v èn dán,
govoríti tjà v trí dní,
govorjênje tjà v trí dní,
iméti dóber dán,
iméti slàb dán,
iméti [svój] čŕn dán,
iméti svój dán,
iméti vsák dán nedéljo,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
iz dnéva v dán,
jásno kot béli dán,
junák dnéva,
kàkor dán in nóč,
[kàr] v trí dní,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
kózji dnévi,
léto in dán,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
nóč in dán,
postáti junák dnéva,
preživéti iz dnéva v dán,
príti na dán,
príti s právo bárvo na dán,
razlikováti se kot dán in nóč,
razlikováti se kot nóč in dán,
svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa,
štéti dnéve,
tjà v trí dní,
[vsè] svôje žíve dní,
zaglédati béli dán,
živéti iz dnéva v dán,
živéti tjà v èn dán,
življênje iz dnéva v dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
deblák -a m (á) preprost čoln iz enega debla; drevak: v deblakih se ribiči odpravljajo daleč na odprto morje;
čoln deblak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
drevák -a m (á) preprost čoln iz enega debla: peljati se z drevakom;
izžiganje, dolbenje drevakov iz drevesnih debel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
drevák -a m (á) |čoln|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
drevák -a
m preprost čoln iz enega debla
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024
drevọ̑ -ẹ̑sa s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izdôlbenec -nca [izdou̯benəc] m (ȏ) preprost čoln iz enega debla; drevak: peljati se z izdolbencem;
čoln izdolbenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izžgáti -žgèm dov., izžgál (á ȅ) 1. z ognjem poškodovati, uničiti: ogenj mu je izžgal oči // knjiž. z vročino uničiti: sonce je izžgalo travo 2. narediti, izoblikovati z žarečim predmetom: izžgati drevak;
s cigareto izžgati luknjo v papir 3. med. uničiti tkivo z razžarjeno, segreto iglo: izžgati divje meso, rano izžgán -a -o:
izžgan čoln; izžgane oči; polja so izžgana od sonca / ekspr. od mrzlice je ves izčrpan, izžgan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izžgáti -žgèm dov., 3. os. mn. izžgêjo tudi izžgó, nam. izžgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ drevak; ~ divje meso, rano
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lādja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
látvica látvice samostalnik ženskega spola [látvica] 1. skleda z dulcem, navadno za mleko1.1. količina, ki ustreza taki posodi
2. morski polž z nezavito hišico, ki se trdno pritrdi na skalo; primerjaj lat. Patella vulgata, Patellogastropod
ETIMOLOGIJA: iz latva = cslov. laty ‛lonec’, dluž. łacywa ‛steklenica’ < pslov. *laty, sorodno z litov. luõtas ‛iz izdolbenega debla narejen čoln, drevak’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
látvica -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
škȁf škáfa m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.