BSE -- in -ja [bẹesé -êja in bəsəé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: imeti BSE; izbruh BSE; pojav BSE; Država je že sprejela ukrepe na področju diagnosticiranja BSE (bolezni norih krav) E ← agl. BSE, kratica za b(ovíne) s(pongiform) e(ncephalopathy) 'bovina spongiformna encefalopatija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
eksplozíven -vna -o prid. (ȋ) - 1. ki (rad) eksplodira: eksplozivni plini; bencinski hlapi so zelo eksplozivni; eksplozivne snovi / eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore; pren. bil je hrupen in eksploziven; publ. položaj v tej državi je zelo eksploziven
♦ avt. eksplozivni vžig pojav, da zmes goriva in zraka v bencinskem motorju prehitro zgori - 2. nav. ekspr. močen, silovit: eksplozivni vulkanski izbruhi; eksploziven udarec / eksploziven izbruh epidemije; eksploziven tehnični razvoj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
elementáren -rna -o prid., elementárnejši (ȃ) - 1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško
- 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja
// ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo - 3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni
- 4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami
♦ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (pozitivni ali negativni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole
elementárno prisl.: čutiti, doživljati elementarno; svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno; bil je elementarno pristna kmečka natura; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
epidemíja -e ž (ȋ) nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne;
virus influence povzroča hude epidemije;
epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev;
pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti;
epidemija huliganstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
epizootíja -e ž (ȋ) vet. nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni pri živalih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
erúpcija -e ž (ú) - 1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh: erupcija je povzročila strah med prebivalstvom / podzemeljska erupcija; pren., knjiž. čustvena erupcija
- 2. med. nagel pojav izpuščaja, zlasti pri nalezljivi bolezni: erupcija lišaja, ošpic / erupcija roga, zoba
♦ astr. sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
gejzír -a in -ja tudi géjzir -a in -ja m (ī; ẹ̑) vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak: ogromen gejzir;
izbruh gejzira;
pren., ekspr. bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
hrúševSSKJ -a -o prid. (ú) hrúšev ožíg -ega -a m (ú, ȋ)
bakterijska bolezen nekaterih vrst sadnega drevja in okrasnih grmovnic, pri kateri se poganjki zvijejo in posušijo; ognjevka: izbruh hruševega ožiga; širjenje hruševega ožiga; žarišča hruševega ožiga; Doslej so okužbe s hruševim ožigom odkrivali v glavnem na okrasnem grmičevju in drevju na vrtovih posameznikov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
izbrúh -a m (ȗ) - 1. glagolnik od izbruhniti: izbruh gejzira, ognjenika
// prodor česa iz notranjosti zemlje na površje: pri vrtanju je prišlo do izbruha; izbruh nafte, plina; moč izbruha / podmorski izbruh - 2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: bala se je njegovih izbruhov / čustveni izbruhi; izbruhi jeze, obupa / nacionalistični izbruhi izgredi
- 3. nav. ekspr., s prilastkom nenaden, silovit pojav, začetek česa: nenaden izbruh bolezni; izbruh epidemije
● publ. izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad
// pojav, začetek sploh: kmalu po izbruhu vojne je odšel
♦ astr. sončni izbruh sončna erupcija; geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
jéza -e ž (ẹ́) - 1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno
// tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam
// ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo - 2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode
- 3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov
● ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti
♦ rel. dan jeze sodni dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
lógičen -čna -o prid., lógičnejši (ọ́) - 1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije
- 2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja; logično sklepanje / govoriti brez logične zveze; logično branje smiselno
- 3. ki se glede na stanje, položaj pričakuje: logičen razvoj; tak čustven izbruh je v tem primeru logičen; to je logična posledica njegovega ravnanja
● ekspr. vzgajal je z logično doslednostjo zelo veliko, popolno
♦ elektr. logični element osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične logike; logični operator; filoz. logični sklep sklep, ki upošteva zakon logike; logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti; gled. pri podajanju teksta paziti na logični akcent na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno jedro; jur. logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike
lógično - 1. prislov od logičen: logično misliti, sklepati; zadnji cikel v zbirki se logično navezuje na prejšnje; logično izpeljana misel
- 2. v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: kaj se čudiš, to je vendar logično; logično je, da je on postal šef / elipt. logično, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; sam.: dajati prednost logičnemu pred iracionalnim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
nèzadrževán -a -o prid. (ȅ-á) ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: nezadrževan izbruh strasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
ognjeník -a m (í) kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava: ognjenik bruha, že dolgo miruje;
delovanje, izbruh ognjenika;
pobočje, vrh ognjenika;
pren. kakšen ognjenik je bil ta človek v mladih letih
♦ geogr. aktivni ki še bruha, ugasli ognjenik ki ne bruha več; podmorski ognjenik na morskem dnu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
ognjeníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ognjenik: ognjeniško žrelo / ognjeniški izbruh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
ôgnjevka -e ž (ȏ) bakterijska bolezen nekaterih vrst sadnega drevja in okrasnih grmovnic, pri kateri se poganjki zvijejo in posušijo; hrušev ožig: izbruh ognjevke; zatiranje ognjevke; okužba dreves z ognjevko; Nekateri sadjarji iz držav, ki so se z ognjevko srečale že pred desetletji, menijo, da okužena drevesa, ki ne propadejo, postanejo odporna na bolezen in se pozneje le redko ponovno okužijo E (↑)ôgenj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
paroksízem -zma m (ī) knjiž. višek, vrh: ta želja je dosegla paroksizem / stopnjevati do paroksizma // s prilastkom napad, izbruh: paroksizem jeze, smeha / kričati v histeričnem paroksizmu
♦ med. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov, napad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
podmôrski -a -o prid. (ó) ki je pod morjem, morsko površino: zgraditi podmorski nasip;
raziskovati podmorski svet / podmorski izbruh, izvir; podmorski kabel; podmorska mina
♦ geogr. podmorski hrbet podolgovata vzpetina pod morsko gladino; podmorski ognjenik ognjenik na morskem dnu; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
prašíčjiSSKJ -a -e prid. (ȋ) prašíčja grípa -e -e ž (ȋ, í)
nalezljiva akutna virusna okužba dihal prašičev, ki se z njih lahko prenese tudi na druge živali in človeka: izbruh prašičje gripe; virus prašičje gripe; Podobno kot okužba z virusom sezonske gripe tudi okužba s prašičjo gripo lahko poslabša osnovno, kronično bolezen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
precépljenost -i ž (ẹ́) dosežen obseg cepljenja celotne ciljne skupine na določenem območju proti določeni bolezni v določenem času: visoka precepljenost; precepljenost otrok; Prav prenizka precepljenost je lahko vzrok za izbruh bolezni, kar se je pred kratkim zgodilo v Švici, kjer so se razširile ošpice E ↑precepíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
prvínski -a -o prid. (ȋ) - 1. dan s samim nastankom, naravo: prvinski občutki; nagon po samoohranitvi je prvinski
- 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja: ti ljudje so še prvinski / divja, prvinska pokrajina
// ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prvinski izbruh strasti
● knjiž. prvinske oblike likovnega izražanja osnovne, najenostavnejše
prvínsko prisl.: prvinsko zdrav smisel za stvarnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
salmonelóza -e ž (ọ̑) med. črevesna bolezen, ki jo povzroča bakterija salmonela: izbruh salmoneloze; Salmoneloza se lahko pojavi v obliki majhnih epidemij med splošno populacijo ali v obliki obsežnih epidemij v bolnišnicah, restavracijah, menzah ter ustanovah za otroke in starejše ljudi E ← nlat. salmonellosis iz (↑)salmonéla
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
sovráštvo -a s (ȃ) - 1. močno čustvo nenaklonjenosti, odpora do koga, navadno združeno z željo škodovati mu: v njegovih besedah, dejanjih se kaže sovraštvo; zaradi tega se je sovraštvo med njima še povečalo; čutiti sovraštvo do koga; ekspr. divje, smrtno, zagrizeno sovraštvo; ekspr. izbruh, razpihovanje sovraštva; ljubezen in sovraštvo / rasno, versko sovraštvo; sovraštvo med narodi / sovraštvo med psom in mačko / v njenih očeh je opazil sovraštvo sovražen izraz
// to je storil iz sovraštva; biti v sovraštvu s kom sovražiti se; ločiti se v sovraštvu; gledati s sovraštvom
// kar je posledica takega čustva: pogosto je čutil njihovo sovraštvo; ekspr. vse sovraštvo bo padlo nanj - 2. v zvezi z do močen negativen odnos do česa: sovraštvo do mačk / sovraštvo do matematike, reda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
sovrážnost -i ž (ā) - 1. sovražen odnos, sovražno čustvo: kazati sovražnost v besedah in dejanjih; sovražnost do tujca / nenavadna sovražnost do življenja
- 2. mn., publ. vojaške operacije, oboroženi spopadi: ustaviti, začeti sovražnosti; sporazum o prekinitvi sovražnosti med državama / izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
sŕd -a m (ȓ) - 1. velika stopnja jeze: srd ga je premagal; v njem je rasel srd; spraviti koga v srd; ekspr. popadel ga je divji srd; izbruh srda / govoriti s srdom v glasu
- 2. ekspr. silovitost, divjost: srd nevihte se je polegel; srd valov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
srdítost -i ž (ȋ) velika stopnja jeze: srditost ga je minila;
izbruh srditosti / težko prenaša njegovo srditost // ekspr. velika stopnja česa sploh: spori, značilni po svoji srditosti / srditost boja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
strást -í ž (ȃ) - 1. zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: strast je bila kriva vseh njegovih težav; ekspr. v to ga je gnala strast; prepustiti se, ekspr. predati se strasti; ekspr. streči strastem; obvladovati, zadrževati, ekspr. razvneti strast; neobvladana, skrita, uničujoča strast; ekspr. neobrzdana, slepa strast; strast po maščevanju / med vojno so se sprostile mnoge strasti / ekspr.: izbruh, naval strasti; biti suženj, igrača strasti / storiti kaj iz strasti
- 2. navadno s prilastkom zelo močna želja po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: strast se prebuja, raste; čutiti do koga veliko strast; gledal jo je brez strasti; ekspr. goreča, nepremagljiva, prava strast / ljubezenska, spolna, telesna strast / ekspr.: na poljube je odgovarjala s strastjo; predati se s strastjo strastno
- 3. navadno s prilastkom zelo močno hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: gobarska, lovska, zbiralska strast; strast do branja; strast za igranje kart; strast po oblikovanju / ekspr. ves čas so delali z zagrizeno strastjo
// predmet takega hotenja, volje: gledališče je bilo njegova strast; edina njena strast je hrana
● ekspr. ta strast ga je kmalu dobila v oblast kmalu se ji z voljo, zavestjo ni mogel upirati; preg. strasti dobro služijo, a slabo gospodarijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vulkán -a m (ȃ) - 1. kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava, ognjenik: vulkan bruha; vulkan že več desetletij miruje; delovanje, izbruh vulkana; pobočje, vrh vulkana; njuna ljubezen je kot vulkan močna, silovita
♦ geogr. aktivni ki še bruha, ugasli vulkan ki ne bruha več; podmorski vulkan na morskem dnu - 2. ekspr., s prilastkom kar se pojavi z veliko močjo, silovitostjo: vulkan navdušenja, strasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vulkánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vulkan: vulkansko delovanje / vulkansko žrelo odprtina v zemeljski skorji, skozi katero prihaja na površje lava
● ekspr. vulkanski izbruh bolečin zelo močen, silovit
♦ geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje; vulkanski otok otok, ki so ga zgradile predornine; vulkanski potres; petr. vulkanska breča; vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
zapozníti -ím dov., zapóznil (ī í) knjiž. - 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti: reforme so zapoznile izbruh nezadovoljstva
- 2. nepreh. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: če je zapoznil, se je opravičil
zapozníti se - 1. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti se: odhod se je zapoznil; žetev se je zapoznila
- 2. ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: zapoznil se je v gostilni / shod se je zapoznil do noči je trajal
● knjiž. zapoznilo se je in ni mogel nikamor bilo je že pozno (zvečer)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
zavíd -a m (ȋ) zastar. zavist: izbruh zavida / reči kaj z zavidom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
žólč -a [u̯č] m (ọ̑) - 1. grenka, zelenkasto rumena tekočina, ki jo izločajo jetra: bruhati žolč; preiskava žolča; sestavine žolča; okus po žolču; grenek kot žolč
- 2. ekspr. jeza, togota: žolč mu je prekipel, zavrel; izbruh žolča; bled od žolča / vsi so občutili njegov žolč / brez žolča, z žolčem v srcu misliti na koga
// strastno, popadljivo sovraštvo: kritika, polna žolča / z žolčem kaj pripomniti
● žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja; ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; ekspr. zlivati žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.