kȃvka, f. 1) die Dohle (corvus monedula); k. škrlatnica, die Purpurdohle, Cig.; — 2) eine blaue Traubengattung, Vrtov. (Vin.), Trumm., Št.-Erj. (Torb.); — 3) der Haken, Cig.; — palica z železno kljuko na koncu, s katero tkalec ladjico pobira, Gor.; — die Jäthaue, Jarn., Mur.; — 4) die Thürschnalle, Z.; — 5) die Winde, Krn-Erj. (Torb.); — 6) grober Schriftzug, Z.; kavke delati, kritzeln, Krähenfüße machen, Cig.; — 7) človek, ki vedno javče (kavka): ti si prava kavka, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kávka -e ž kavka: Jeli je pérje kávke takse, kak golobecse KAJ 1870, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kavka [kȃvka]
samostalnik ženskega spolaptica kavka, LATINSKO: Coloeus monedula
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kavka samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kavka ž, F
2,
kauka, monedula; monedula, -ae, ena
kauka, ali tola
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kavka sam. ž ♦ P: 2 (KPo 1567, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.