ajdovski prid., F
7,
asphodelus, ẛlati korèn,
Aidovska roṡha;
aulaeum, en tebih, ſhpaliera,
aidousku ſuknu, turṡki tebih;
camoenae, -arum, teh devèt
Aidovskih pevken;
Hercle, vel Hercule, ena
Aidovṡka perſega;
martius, -a, -um, kar timu
Aidovṡkimu boguvi Martu ſliſhi, kar k'voiṡki ſliſhi;
phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena
Aidovṡka Cerkou;
phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom
Aidovsku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtrika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ajdovski prid., F
2,
delphinium ajdovska ſel,
ajdovsku ſele Scopoli
[str. 549: Delphinium, diciturque Aidosku ſele; v seznamu Nom. Carn. Aidosku ſele]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
betež -a samostalnik moškega spola1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. kar povzroča, da je življenje komu bolj neprijetno, hudo; SODOBNA USTREZNICA: težava, tegoba
3. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 214 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bitvọ, n. = betvo, Mik. (Et.); — nagl. morda: bitvọ̀; koren: by-.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bljúšč, m. 1) die Schmerwurz (tamus communis), Medv. (Rok.), Ip.-Erj. (Torb.); koren za bodljaje, Dict.; — 2) der Epheu (hedera helix), Rib.-Mik.; ta človek je zelen kot bljušč, BlKr.; — 3) = bljuščec, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blušč m, cedrestis, -tis, korèn ẛa bodlaje,
bluṡzh;
prim. plušč, pluč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bodeč del., F
16,
aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom;
anchuſa, -ae, enu
bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino;
carex, caricis, ena dolga
bodèzha trava per vodah;
coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn,
bodèzh, ali ternaſti korèn;
cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe;
cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu
bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude,
bodezhe grinte, ali hraſte;
lanaria, -ae, enu neṡnanu
bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali;
leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali
bodèzhe ṡeliṡzhe;
punctorius, -a, -um, bodèzh;
pungens, bodèzhi;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu
bodezhe;
ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu
bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
scaber, -ra, -rum, oṡter,
bodèzh ṡa perjemati;
sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter,
bodèzh;
smilax aspra, en
bodèzhi ſlak ali ternaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bodljaj m, F
4,
ampelosleuce, -es, koren ẛa
bodlaje, ẛa bolezhino;
cedrestis, -is, korèn ẛa
bodlaje, bluṡzh;
pleuriticus, -a, -um, kateri ima
bodlaje;
pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
brìtki -a -o prid. 1. bridek, žalosten: té je escse veſz britek SŠ 1796, 142; ſzmert britka SM 1747, 69; ete britek moj 'sitek SŠ 1796, 145; britko nenávednoſzt KŠ 1754, 39; Po britkoj ſzmerti KŠ 1754, 256; po tvojoj britkoi SM 1747, 67; zbritkov 'zaloſztyov KŠ 1754, 235; ne bojdte knyim britki KŠ 1771, 609; Britke ſzkuze dávam tebi SM 1747, 90; britke moke trpo BKM 1789, 62; zbritkimi ſzkuzámi KŠ 1754, Aa 2. grenek: britki csemér bodo tvoja pitvina KM 1783, 287; Sör [pivo] je redovno britek KAJ 1870, 46; V vsej táli [regrat] je britka mlečna vlaga AI 1878, 50; pren. nak kákſi britki korén ne podraſzté i zburka vaſz KŠ 1771, 695
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
buča1 ž, F
7,
bryonia, en koren od pluszha, ali divja
buzha;
colocynthis, -dis, coloquint, divja
buzha;
cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe;
cucurbitinus, -a, -um, ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr
buzhe;
hedera, buzha. Jonae 4.v.6;
superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na
buzhah;
taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja
buzha, ali pluzh
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cvetje s, F
21,
acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim
zveitjom kakor rigilzi roshe;
amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim
zvétjom, pres duha;
balaustium, -i, zveitje ene divje margarane;
chamaeleon, -nis, albus et niger, enu ṡeliszhe,
zveitje ṡhene;
condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim
zvétjam, Augusta méſza
zvétje;
cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim
zvéitjom;
cyprinum oleum, olie
s'zvétja paſſikovine, ali coſtainîovine;
cytinus, -ni, margaranovu
zveitje;
deflorare, ozvéjſti,
zveitje odtergati;
deflorescere, zviſti,
v'zveitji biti;
erigeron, kriṡhni korèn, ima
zveitje kakòr ena pavola, ſe rada odpihne;
florere, zviſti, zvitéti, ſe
zvétje perkaṡati;
flores, populje inu
zveitje;
halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu,
s'zveitjam pak materini duſhizi;
iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu
zveîtje;
intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim
zvétjam, cicoria;
leucanthemis, -dis, kamilizhinu
zveitje;
umbella, tú ſhiroku
zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi;
uredo, -nis, popalenîe
zveitja, ali ſadú
v'zveitji, poṡheg
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dajati dajem nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
danica1 -e samostalnik ženskega spola1. planet Venera na jutranjem nebu; SODOBNA USTREZNICA: danica
1.1 zvezda, ki je vidna na jutranjem nebu
FREKVENCA: 25 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
deblo s, F
8,
caudicalis, caudicarius, s'eniga
debla eniga driveſſa, ali is debelih ẛhaganiz ſturjen;
juniculus, -li, tú ſtaru veliku
deblu, inu korèn ene vinṡke terte;
monoxylum, en zhun, s'eniga ſamiga
debla ṡdoben;
sapineus, -a, -um, kar ſluṡhi
h'debli, ali k'ṡdulnimu deilu ene hoike;
stipes, -tis, deblu, paîn, kol;
stirpescere, per
deblu oſtati, inu na daile ne raſti;
stirps, -pis, ſtablu,
deblu, korenina;
truncus, -ci, en ṡhtor, ploh, paîn, ṡhtok, rèzil, ſtablu,
deblu, klada
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
deblo -a (deblu, deblo) samostalnik srednjega spola olesenelo steblo dreves; SODOBNA USTREZNICA: deblo
FREKVENCA: 18 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dolgo sam., F
11,
comperendinare, na
dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ṡavlézhi, od dnè do dnè vlézhi;
comperendinatio, na
dolgu odlaſhanîe;
diffusè, reſproſtranu, po
dovgim;
fusè, na
dolgu;
in longum trahitur, ſe na
dolgu vleizhe;
procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na
dolgu vlézhi;
procurrens in longitudinem radix, korèn vunkai na
dolgu ṡhene;
prolixè, predolgu, na
dolgu, kaſnu;
propena ad pectora barba, ena po
dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe;
propenus, -a, -um, tú kar je po
dolgim ṡkamplanu;
tractim, na
dolgu, s'enim vleizhenîam, pres nehanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
drásta, f. die Riese, die Runse, (= drča) Soča, Plužna-Erj. (Torb.); — koren: der-, Štrek. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dreviumu korenu gl. drevji*, koren ♦ P: 2 (TE 1555, TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dreviumu korenu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
duh3 m, F
23,
amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres
duha;
amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip
dúh;
aromatizare, leip
dúh od ſebe dajati;
costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga
duhá, kakòr lapuh;
graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga
duhá;
gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak
dúh v'uſtih;
inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd
dúh ſturiti;
inolens, -tis, kar néma obeniga
duhá, nediſezhe, neſmardezhe;
libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga
duhá roṡhe;
mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip
dúh imajo;
nardinus, -a, -um, kar ima
dúh kakòr ſpikanarda;
nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen
dúh;
odor, -ris, dúh, ṡhmah;
odor acidus, kiſſel
dúh;
odoramentum, -ti, en dober
dúh;
odor gravis, en teṡhák ſmardèzh
dúh;
odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh
dúh;
odor suavitatis, dober diſhezhi
dúh;
olere, diſhati,
dúh dajati;
olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali
dúh ima;
resipere, diſhati, en
dúh iméti;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga
duhá;
thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten
dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dvá dvéi dvéi glav. štev. 1. dva a) v samostalniški rabi: Petrova dvá KŠ 1754, 3; ſzta dvá bilá KŠ 1771, 259; ſzta li dvej bilej KŠ 1754, 185; Dvej KMS 1780, B3; Sz. Düjh pa od oboj dvöj ſzhája KŠ 1754, 92; ſteroga ſcséte zdvöj naj vám piſztim KŠ 1771, 94; eden eti dvöj KŠ 1771, 267; csiſztoucsa, i dvöj jedinſztvo BKM 1789, 265; Dvá naime TF 1715, 26; kákſiva ſzem jaſz li dvá moje dni vido KŠ 1754, 3b; zácsao je je posilati po dvá dvá KŠ 1771, 118; Gucsi zdvöma od ſzvojega naſzledüvanya KŠ 1771, 24; Kriſztus lepou gucſi zdvöma BKM 1789, 94; geto sze korén z-dvöma ednákima vküpglaszniki dokoncsa KOJ 1833, 82; Dvej bodeta mlele KŠ 1771, 82; edno milo idi 'znyim dvej KŠ 1771, 17 b) v prilastkovi rabi: Dvá sztarejsiva Átilova sziná KOJ 1848, 5; escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; kaj je dvá czloveka ſzveduſztvo iſztinſko KŠ 1754, 292; dvê-kotrig AIN 1876, 7; Niſcse nemre dvöma Goſzpoudoma ſzlu'ziti KŠ 1771, 19; Na dvá tála ſze razdeljávajo TF 1715, 26; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Ka ſze zapovidáva po dvöj ſzlejdnyi zapovidaj KMK 1780, 45; dvej nogej majoucsi KŠ 1754, 146; od dvej lejt KŠ 1771, 8; Za dvej leti KOJ 1848, 4; Po dvej gibej je kaſtigani KM 1790, 74; Od polklaftra méter szkoro z-dvöma pálecoma dugsi AI 1875, kaz. br.; szamo v-etima dvöma meszta toliko sze pôva AI 1875, kaz. br. 8; vu steroi ſzta dvei Naturi SM 1747, 34; dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Vu etivi dvej zapouvidaj viſzi czejla pravda KŠ 1771, 75 2. izraža približnost: vu vüſztaj dvá ali tri ſzvedouk KŠ 1754, 195; naj vu dvá, ali trej ſzvedokouv vüſztaj ſztoji KŠ 1771, 59
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
encijan m, gentiana, -ae, enzián/ lezjan
[poznejši pripis] ṡa konye arznia, en korèn grenîak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
glavica ž, F
2,
capitellum, glavizh,
glaviza na ſtebri;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odleti, ſe vidio
glavize gole, kakòr je enga glava gola
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: glavica ž, capitelum, glaviza na ſtebru
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gol prid., F
12,
depilis, depilatus, -a, -um, gol, preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt;
glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek;
glabretum, -ti, golu, nerodovitu, ali ſuhu meiſtu;
implumes puli, gola piṡzheta;
implumis, gol, preṡ perja;
lenis, -ne, gladik, kroták,
goll;
nudus, -a, -um, nág,
gol;
praecalvus, -a, -um, naprei
gol, ſylnu
gol;
recalvaster, -tri, napreipleiſhaſt, ali
gol;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize
gole, kakòr je eniga glava
gola pres laſſy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gòri poìskati ~ -íščem dov. poiskati: Verno ſzi poiſzkal gori tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; csi sze korén verbuma goripoiscse KOJ 1833, 55; Nyô goripoiszcse deca vu nyé szkrivnom meszti KAJ 1870, 102; Závec vu ostroj zimi gorpoišče ograde ino cepike pokvarí BJ 1886, 31; naj gori poíſcse Sauluſſa KM 1796, 125; gori je poiszkao nyé gnezdó KAJ 1870, 15; sztári pokoren miniszter goripoiszko obadvá vkanyca AI 1875, br. 1, 6; Jagode je gorpoískala BJ 1886, 12; da bi nász ráj gorpoiszkali tr'sczi KOJ 1833, XIIII; je vitéze za Dávidom poſzlao, ki bi ga gori poíſzkali KM 1796, 63
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gòri stánoti ~ -em dov. 1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188 2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45 3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111 gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193 gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331 gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gòrizískati -íščem dov. poiskati: Kak sze more korén verbuma goriziszkati KOJ 1833, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
grenjak m, gentiana, -ae, enzián/ lezjan
[poznejši pripis] ṡa konye arznia, en korèn
grenîak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
grinta ž, F
9,
alopaecia, grinta, hraſtova glava, de laſſi doli gredó;
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oṡdravi, kakòr hude
grinte, rák,
etc:;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe
grinte, ali hraſte;
porrigo, -inis, grinta, ali parhlai na glavi, perhuti;
psora, -ae, ſerbezha
grinta, ali hraſta s'luṡzhinami, hude
grinte;
scabies, -biei, garja, perhlai,
grinta;
senecio, -onis, kriṡhni korèn,
grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy, kadar
grinte ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hemoris hemoris:
kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris im. ed. imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti (II, 557) V dostopni literaturi ni najti kače, ki bi se tako imenovala. Poimenovanje pa ima za koren nedvomno gr. αἵμα ‛kri’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
izpípati, -pȋpam, -pljem, vb. pf. ausraufen, herausreißen, Guts., Cig., M.; koren, repo i., Št.; las si i., Cig.; zob komu i., Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
jalāpji, adj. j. koren = jalapa, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Júda -e m Juda: Juda je pa poroudo Fáreſa KŠ 1771, 4; I ti Betlehem, zemla Júde KŠ 1771, 7; ár je obládao oroszlán z-Júda pokolejnya, korén Dávida KM 1783, 33; Jákob je pa poroudo Juda, i brate nyegove KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kačjek m, dracunculus, -li, tá mali
kazhjek, ali kazhji korèn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kačji prid., F
13,
anguis senecta, kazhji leu, liu;
characias, kazhje mleiku, jma perje kakòr mandelnovu drivú;
dracunculus, -li, tá mali kazhjek, ali
kazhji korèn;
exuviae angvis, kazhji lev;
genimina viperarum, kazhji ṡarod;
lemonium, sive limonium, kazhji korèn, ṡeliṡzhe s'ardezhim ſhirokim korenom;
ophiogloſson, kazhji jeṡizhek, ṡeliṡzhe;
oreon, enu ṡeliṡzhe
kazhji preſlizi podobnu, raſte na gorrah;
peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr
kazhji mleizhik, kateru purgiera;
tithy maleus, kazhje mleiku;
tjeriaca, -ae, triák, arznia is
kazhyga meſſá;
tripalium, -lÿ, ſladki
kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje;
tythy maleus, kazhje mléku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kimelj m, F
6,
cacalia, -ae, divji
kimil, ṡeliṡzhe s'velikim beilim perjom;
carum, kimil, kateri na travnikih raſte;
cuminum, kimel;
cyminum, kimil;
daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou,
kimel, medvédou korèn, ſvinki
[!] koperz;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá laṡhki reṡdrobnyk tega kamena v'zhlovéku, divji
kimel, raſte na viſſokih gorrah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kǫ̑ckovən, -vna, adj. tessularisch, Cig. (T.); — cubisch: kockovni koren, die Cubikwurzel, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kojíti, -ím, vb. impf. erziehen, aufziehen, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Nov., BlKr.-DSv.; koji svoje otroke Bogu k časti, Krelj; tudi: živino k., Svet. (Rok.); — prav za prav: stillen, (koren: ki-), Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
korę̑n,* m. 1) die Wurzel; travo pomuliti do korena; — čarodelni k., die Zauberwurzel, Cig.; — do korena, gründlich: do korena pohujšati koga, svoje življenje preinačiti, LjZv.; jeziku seči do korena, eine Sprache gründlich erforschen, Levst. (Zb. sp.); — ein überaus starker Mensch, Cig.; Pekta pod senčno lipo ž njo, S korena Pegama glavo, Vod. (Pes.); — gorski k., der Gebirgsstock, Cig. (T.); — der Fuß des Berges, Jan.; — die Wurzel (math.), Cig., Jan., Cig. (T.); kvadratni, kubični k., Cel. (Ar.); k. potezati, die Wurzel ausziehen, Cig. (T.); — die Wurzel eines Wortes (gramm.), Jan., nk.; — 2) der unterste Balken eines gezimmerten Hauses, = podsek, C.; — 3) = oselnik, Npes.-Vraz; — 4) navadni k., die Möhre oder gelbe Rübe (daucus carota); poletni veliki k., große Sommerwurz (orobanche major), Tuš. (R.); — ciganski k., das Leimkraut (silene pumilio), Josch; — črni k., die Haferwurz (scorzonera), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); tudi: das Beinwell (symphytum officinale), Z., Josch; — rdeči k., die Lotwurz (onosma stellulatum), GBrda-Erj. (Torb.); — zlati k., die Gold- oder Asphodillwurz (asphodelus), Dict., Jan., C., Medv. (Rok.); — divji k., der Wasserschierling (cicuta), C.; = smrdljivi k., Cig., Strp.; — zviti k., der Weiderich (lythrum salicaria), Cig.; — volčji k., der Eisenhut (aconitum), Dict., Z.; tudi: der Seidelbast (daphne), M.; — grižni k., die Blutwurz (tormentilla), Strp.; — rožni k., die Rosenwurz (rhodiola rosea), Junska dol. (Kor.), Josch; — rženi k., die weiße Zaunrübe (bryonia alba), Josch; — gadji k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; = kačji k., Medv. (Rok.); — kravji k., die Flockenblume (centaurea phrygia), Medv. (Rok.); — svinjski k., die Knoten- oder Feigwarzenwurz (scrophularia nodosa), Cig., C., Medv. (Rok.); — mastni k., der Sanikel (sanicula), C.; — sladki k., die Süßwurz (glycyrrhiza), Cig., Medv. (Rok.); divji sladki k., wildes Süßholz (astragalus glycyphyllos), Medv. (Rok.); — mrtvični k., der Baldrian (valeriana), C.; — veliki k., wahrer Alant (inula Helenium), M., Josch, Tuš. (B.), Medv. (Rok.); = tolsti k., Meg.; — blagostni k., das Benediktenkraut (geum urbanum), Medv. (Rok.); = žegnani k., Cig., Tuš. (B.); — jesenov k., der Diptam (dictamnus), Glas.*; — tudi: kǫ̑ren, Kr.-Valj. (Rad); (kǫ̑rən, -rna, ogr.-C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
korę̑n (dodatek k slovarju), dodaj na koncu v predzadnji vrsti, božični k., die Winterblume (eranthis).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
korén -a in -rná m 1. koren, del rastline: ali z-ednoga korná vecs szteblovja 'zené KAJ 1870, 18; ali je pa pod drevešnimi korénami skriti [jež] AI 1878, 10 2. vznožje gore: Najszpôdnyi tál bregôv sze korén zové KAJ 1870, 146 3. osnovni del besede: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51 4. rodovni izvor: Ovo obládao je z-Judovoga plemena bodoucsi oroſzlány, korén Dávidov KŠ 1771, 775; Vu ſterom Dávidov korén, Jezus Ide z-ſvejta temnicze BKM 1789, 116 5. začetek, izvor: nevöra liki korén, vlaga i moucs vſzej grejhov KŠ 1771, 441; Ár lübézen pejnez je vſze hüdoube korén KŠ 1771, 642; Csi je prvotina ſzvéta i csi je korén ſzvéti, ſzvéte ſzo i vejke KŠ 1771, 473; naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695 6. v zvezi korena-obraz korenska oblika besede: Vrêmena-rêcs je na formo gledôcs dvôje féle, kakti .. ino táksa, stere koréna-obráz brezi ik dokoncseka sztoji AIN 1876, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
koren [korẹ̑n]
samostalnik moškega spolakorenina, koren
PRIMERJAJ: korenika, korenina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
koren samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
koren m, F
44,
aconitum, -ti, volzhji
korèn;
astragalus, en
korèn;
botellus, en
koren;
coniza, -ae, ſuhi
korèn, poſuſhen
korèn, bodèzh, ali ternaſti
korèn;
crinonia, lilie
korèn;
cynozolon, ſtriz, ṡeliṡzhe s'enim zhernim
korenom;
nectarites, -tis, velikiga
korèna vinu;
perpensa, -ae, virih ṡeliṡzhe inu
korèn;
radix, -cis, korèn
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: koren m, geum ſhegnan
koren [Scopoli, 571: Geum. Schegnan Koren; v seznamu Nom. Carn. Schegnan koren]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
koren -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
koren sam. m ♦ P: 26 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
korę̑nčək, -čka, m. dem. korenec; 1) das Wurzelchen; — eine kleine Möhre; k. strgati komu, jemandem ein Rübchen schaben (s kazalnikom desne roke drgniti po kazalniku leve), V.-Cig., Kr.; objokanemu revežu korenček stržejo in krog njega skačejo, Glas.; — 2) der Ingwer, Cig., DZ.; — korenčki, Gewürz, C.; — sladki k. = divji sladki koren, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
korę̑nəc, -nca, m. dem. koren; 1) das Wurzelchen, Mur., Dalm., Valj. (Rad); — 2) der Ingwer, vzhŠt.-C.; — sladki k., = sladki koren, die Süßwurz, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
korenika [koreníka]
samostalnik ženskega spolakorenina, koren
PRIMERJAJ: koren, korenina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
korenína, f. 1) die Wurzel; korenine pognati, poganjati, Wurzeln treiben; s korenino izdreti, entwurzeln; srčna k., die Hauptwurzel, Cig., Tuš. (B.); privrhnja k., die Thauwurzel, Cig., Tuš. (B.); — dobre korenine, wurzelecht, Cig.; mož stare korenine, ein Mann von altem Schrot und Korn; — do korenine ozdraveti, von Grund aus heilen, Cig.; — die Wortwurzel (gramm.), Cig., C.; pogl. koren; — 2) kačja k., die Natterwurz (polygonum bistorta), Cig.; — leskova k., die Haselwurz (asarum europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
korenina [korenína]
samostalnik ženskega spolakorenina, koren
PRIMERJAJ: koren, korenika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
korenjè, n. coll. 1) das Wurzelwerk, Wurzeln, Mur., Cig., Jan., ogr.-Valj. (Rad); — 2) Möhren, gelbe Rüben; repa, korenje, slabo življenje, Npreg.-jvzhŠt.; tudi: korę̑nje, jvzhŠt.; korénje, Gor.-Valj. (Rad); divje ali svinjsko k., die wilde Mohrrübe (daucus carota), Medv. (Rok.); kravje k. = kravji koren (centaurea phrygia), C.; — krvavo k., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
korenje [korénje]
samostalnik srednjega spolarastlina korenje, korenček, LATINSKO: Daucus carota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kornìč, -íča, m. = korenček, ogr.-Valj. (Rad); prim. koren.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
krap [
]
samostalnik moškega spolakoren, korenina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
križen prid., F
3,
erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe radu odpihne;
polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku ... raſte v'mei pſhenizo, ali jezhmènom, ali nikár v'naſhi deṡheli;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lagojína -e ž hudobija, zlo: Gonoszág; hüdouba, lagojina KOJ 1833, 157; Tak vu etoj szlovenszkoj rêcsi lagojina korén je lagoj AIN 1876, 70; lagojine nečini BJ 1886, 47; naj sze rano nezalübijo vu lagojine KOJ 1845, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lapuh m, F
5,
bechium, enu ẛeliṡzhe,
lapuh;
chamaleuce, -ces, lapuh;
costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr
lapuh;
lappa, -ae, lapago, -nis, lapuh;
tuſsilago, lapúh, ali lapuſhiz, ṡeliṡzhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: lapuh m, petaſ
ites lapuh Scopoli
[369: Petasites. Carniol. Lepuch; v seznamu Nom. Carn. Lepuch]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lę́cati, -am, vb. impf. 1) biegen, C.; — l. komu, Schlingen legen, C.; — 2) l. se, sich strecken, sich recken (z. B. vor Schläfrigkeit), Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — 3) l. se, beben, sich fürchten, zagen, C.; leca se duša moja, kajk.-Valj. (Rad); — 4) lecati, in Furcht, in Angst sein, ogr.-C.; verzagen, Meg.; — 5) l. za čim, nach etwas sich sehnen, C., ogr.-Mik.; — koren: lenk-; prim. lekniti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lecijan m, gentiana, -ae, enzián/
lezijan [poznejši pripis] ṡa konye arznia, en korèn grenîak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lẹčę̑n 2., adj. koren lečen, eine Zauberwurzel, Npes.-Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
likorica [likoríca
]
samostalnik ženskega spolarastlina sladki koren, LATINSKO: Glycyrrhiza glabra
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lilija ž, F
13,
balbus, tudi per
liliah tú okroglu korenîe;
caprifolium, hoſtne
lilie;
crinon, lilie ſléherne ſorte;
crinonia, lilie korèn;
henericalis, divja
lilia;
irinus, -a, -um, od plavih
lily ſturjenu, is plavih
lily;
lilietum, meiſtu ṡa
lilie;
lilium album, béla
lilia;
lilium convalinum, ſhamarize, is dolyn
lilie;
lilium purpureum, ardezhe
lilie;
oleum lirinum, lilÿnu olie, od
lilij olie;
xiphion, te male plave
lilie, mezhiki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lisjak2 m, F
2,
aconitum, -ti, volzhji korèn: tudi
lisják;
napollus, tá plavi
liſſiák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mę́cati, -am, vb. impf. 1) weich machen, Dict., Mur.; vime m., vor dem Melken das Kuheuter erweichen, vzhŠt.-C.; sadje, grozdje m., (šaljivo) = poskušati, če je že mehko, Cig., vzhŠt.; — m. koga, einem hart zusetzen, z. B. um ihm ein Bekenntnis abzuzwingen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Gor., vzhŠt.; m. se, weich werden, abliegen; hruške se mecajo, grozdje se meca, Mik., Dol., Gor., vzhŠt.; — 2) weich werden, Cig. (T.), Vrtov. (Vin.), Dol.; grozdje meca, Rihenberk-Erj. (Torb.); petrovke (hruške) mecajo že o sv. Petru in Pavlu, LjZv.; — 3) zögern, zaudern, mit der Sprache nicht heraus wollen, Cig., C., Lašče-Erj. (Torb.); meca in meca in noče na dan z besedo, ZgD.; — prim. mehek, koren: męk-.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
medved m, F
4,
Ascende calve: poidi gori pleiſhiviz. je 42. majhinik
[!] preklèl otrùk, katere ſta dva
medvéda reſtárgala;
circungemere, okuli mumlati, kakor en
médvid;
Elisaeus illusoribus maledicit. 4.Reg:2.v.23;
foeniculum porcinum, medvéda korèn, medvédnik;
ursus, -si, en
medvid
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
medvednik m, F
3,
acántha, -ae, medvédnik, trava ali ẛeliszhe;
alba spina, medvédnik, ẛeliṡzhe;
foeniculum porcinum, medvéda korèn,
medvédnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
medvedov prid., F
6,
acánthus, -ti, lashka
medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe;
daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou kimel,
medvédou korèn, ſvinki
[!] koperz;
melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha,
medvédove taze, ſe imenuje;
mons ursinus, medvédova gora;
paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka
medvédova taza, ṡeliṡzhe;
ursinus, -a, -um, medveidou
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: medvedov prid., clavariae ... glive,
medvedove tazheze Scop.
[61: Clavaria ramoſa flava. Carniol. Poerntaizelni. Glive. Pohlin je Poerntaizelni = Bärentatze poslovenil; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
merilnov –,
daucus, ena ſorta divje merquize, ali
merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki
[!] koperz;
prim. merlini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mleček m, F
3,
peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr kazhji
mleizhik, kateru purgiera;
sonchus, -chi, mleizhik, ṡeliṡzhe;
tripalium, -lÿ, ſladki kazhji
mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: mleček prim. medček
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mrẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunften, sich begatten, C.; zdaj se gadi mreste, Borjana v Kotu-Erj. (Torb.); divji petelin se mresti (balzt), SlN.; jeleni se mreste, Svet. (Rok.); — prim. brestiti se, koren: ners-, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mr̀kevca -e ž korenje: Mrkevca má kožasti reméni korén AI 1878, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Ptujsko polje-Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mrkvica ž, daucus, ena ſorta divje
merquize, ali merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki
[!] koperz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
náčiši -a -e prid. drugačen: pogléd obráza nyegovoga je nácsiſi grátao KŠ 1771, 199; Jeli de V. Murad nácsisi cslovek AIP 1876, br. 7, 3; Samci so náčišega pérja, kak samica AI 1878, 24; Ár nácsisi negrátajo, geto sze Bogá bojijo TA 1848; Vogrszke litere szo doszta nácsise KOJ 1833, 5; Csi sze pa korén z-nácsisimi literami okoncsa KOJ 1833, 84
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
nadúti, nadmèm, (nadújem, M., ogr.-Valj. [Rad]), vb. pf. aufblähen, M.; n. se, schwellen, Cig.; prsi se mu nadmejo, Bes.; seme se naduje, ogr.-Valj. (Rad); nadut, aufgeblasen, aufgedunsen, Habd.-Mik., Cig., C.; naduta lica, Zora; penasto nadut, schäumig aufgebläht, Erj. (Min.); — nadut, bombastisch, Jan.; prahlerisch, aufgeblasen, ogr.-C., Št.; — prim. nadoti, naduniti; koren: dъm- in du-.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
obrę́zati se, -zam se, vb. impf. = obregati se, unwillig o. trotzig antworten: neukretno se obrezati in sračiti, Levst. (Zb. sp.); — sich zieren, M., Rib.; — koren: ręg-; prim. režati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odgrizávati, -am, vb. impf. = odgrizovati: koren setvi o., ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odleteti dov., F
4,
abvolare, odléteti;
evolare, ṡletéti,
odléteti;
provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra
odlety, se vidio glavize gole
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odletovati nedov., senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu ... pappus je tá pavola, katera od drevja, ali od ſadja
odleituje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odpihniti dov., F
2,
erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola,
ſe radu
odpihne;
scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar
ſe pavoliza
odpihne, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odürjávanje -a s sovraštvo, sovraženje: Po'salü-vanye je odürjávanye grejhov KMK 1780, 69; ſtero zhája, ſzvejta odürjávanya KŠ 1771, 318; odürjávanya korén zaszaditi KOJ 1833, XI; Vidi nepriátele moje .. i z krivim odürjávanyem odürjávajo mené TA 1848, 9; Od trouſta vu odürjávanyi ſzvitá KŠ 1771, 316; Jezus je trpo odürjávanya KMK 1780, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
olant [ólant]
samostalnik moškega spolarastlina veliki oman, LATINSKO: Inula helenium
PRIMERJAJ: telohje, tolsti koren
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pavola ž, F
11,
bombyx, pavola;
erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena
pavola, ſe radu odpihne;
goſsipium, -pÿ, pavola;
julus, zveit na verbah, mazhize,
pavola, katera od drevja doli lety;
leuconium, -nÿ, pavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati;
pappus, -pi, abronki,
pavola od drevja, ali ṡeliṡzha;
senecio, -onis, kriṡhni korèn ... sakai pappus je tá
pavola, katera od drevja, ali od ſadja odleituje;
subucula, -ae, kamiṡhola
s'pavole ṡhtrikana;
vestis bombasina, gvant is
pavole;
xylon, en neṡnan germ, na katerim
pavola raſte,
pavola
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pavolat prid., senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je
pavolatu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pavolica ž, F
4,
lanugo, -inis, pavoliza, perne dláke na bradi, volna na ſadú;
pubes, -pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva
pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat;
scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe
pavoliza odpihne;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá
pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pečovje s, F
10,
abruptiſsimae petrae, tú narviſhe
pezhovje;
antrum, jama, luknîa, berlog, duplu
v'pezhovjei;
cautes, -tis, pezhovje;
caverna, votlu
pezhovje, jama, luknîa;
in foraminibus petrae, v'pezhovjei, v'duplah, v'ṡhkalah;
plolipodium, -ÿ, divja ruhtiza, ſladki korèn, raſte
v'pezhovjei, inu na drevju;
promontorium, -rÿ, en hrib, ali gorra,
pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe;
rupes, -is, pezhovina, ṡhkolovje, pezhina,
pezhovje;
scopulosus, -a, -um, polhin ṡhkál, inu
pezhovjá;
scopulus, -li, pezhovje, ali ṡhkala v'vodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
peresce s, polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku, ima dolg korèn, ima
pereṡza kakòr lèzha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
petprstnik (pet prstnik) m, F
3,
pentaphyllon, -li, tropotez ṡeliṡzhe,
pèt perſtnik;
quinquefolium, -lÿ, petperſtnik: tormentyl korèn: je tudi ena ſorta
petperſtnika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pètržeo -ela m peteršilj: Petržeo má kožasti korén AI 1878, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pimpinela ž, F
2,
bipinella, pempinella, ṡeliṡzhe, pluzhnik;
polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku, ima dolg korèn, ima pereṡza, kakòr lèzha, s'beilimi, ali ardezhimi roṡhizami, raſte v'mei pſhenizo, ali jezhmènom, ali nikàr v'naſhi deṡheli;
prim. pibinela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
písniti, pȋsnem, vb. pf. = črhniti, mucksen: ne pisniti o kaki reči, Svet. (Rok.); — prim. hs. pisnuti, mucksen; koren: pisk-.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pláti 1., pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.-Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.-C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.-Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.-Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.-Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pláti 2., pǫ́ljem, vb. impf. brennen, Jarn., Mik.; — koren: pel-, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
plušč m, F
3,
bryonia, en koren od
pluszha, ali divja buzha;
consolida major, pluṡzh;
psilethrum, -tri, pluṡzh, en korèn;
prim. blušč, pluč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
podrásti -rastém dov. vzkliti, pognati: naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
podrgàčiti tudi podrügàčiti -im dov. spremeniti, predrugačiti: i podrgacste nyemi ſzpodrgá-csanyem KŠ 1771, 798; Csi pa korén na konczi má litere: s, tiszte more podrügacsiti KOJ 1833, 86; j litero na koréna zádnyo litero podrügacsijo AIN 1876, 51 podrügàčiti se -im se spremeniti se:j litera sze podrügacsiti more AIN 1876, 49; Csi sze ednaiszta litera podrügacsi, ta edna KOJ 1833, 7 podrügàčeni -a -o spremenjen: Zaposztavek sze more tudi kám k-nomeni kakti podrügačeni dejvati KOJ 1833, 143; Nisterim sze bole vidi prilo'seka ty podrügacseno ponüczati KOJ 1833, 42; v-nyimi te podrügacsene litere tudi osztánejo KOJ 1833, 82; Csi sze ednaiszta litera podrügacsi, ta edna med podrügacsenimi k-prvoj szillabi pride KOJ 1833, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
podščetína, f. majhni studenci, ki močijo zemljo, pos. na travnikih, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — koren: sьk-.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
posušen del., F
8,
aridus, ſuh,
poſuſhen;
coniza, -ae, ſuhi korèn,
poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn;
exiccatus, -a, -um, poſuſhen;
exsuccus, et exuccus, poſuſhen, cilú ſuh;
exuccus, terdú
poſuſhen, cilú do konza ſuh;
inarefactus, -a, -um, cilú
poſuſhen, inu ſúh;
siccatus, -a, -um, poſuſhen;
torridus, -a, -um, ſúh,
poſuſhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
potę́gniti, -nem, vb. pf. einen Zug thun, ziehen; konj neče p.; iz kupice dvakrat p., zwei Züge aus dem Glase thun; iz vode koga p.; vina p. iz soda, Wein (mit dem Heber) aufheben; — koren p., eine Wurzel ausziehen (math.), Cel. (Ar.); — meč p., das Schwert ziehen; — denar p., Geld beziehen; p. britev po kamenu (abziehen); z roko p. črez kaj, mit der Hand etwas überfahren, Cig.; p. črto, eine Linie ziehen; — sapa potegne, ein Windhauch erfolgt; kakor veter potegne, wie der Wind bläst; — ausstrecken, dehnen, Cig., Jan.; dan se je potegnil, der Tag ist länger geworden, Z., jvzhŠt.; — wiegen, Cig. (T.); koliko potegne to blago? Z.; močno p., schwer in die Wagschale fallen, Cig.; = dosti p., C.; — ako letina dobro potegne (gut ausfällt), SlN.; — na kislo p., sauer zu schmecken anfangen, zicken, Cig.; — p. jo, Reißaus nehmen, sich davon machen; kam jo je neki potegnil? — p. se kam, sich davonschleichen, Cig., M.; bolezen se kam potegne (versetzt sich), Cig.; — p. s kom, auf jemandes Seite treten, jemandes Partei nehmen; z nasprotniki je potegnil; — p. se za koga, kaj, sich jemandes, einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za svojo kožo, sich seiner Haut wehren, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
potę́zati, -am, vb. impf. ad potegniti; wiederholt ziehen; koren p., die Wurzel ausziehen, Cel. (Ar.); — dehnen, strecken, Cig.; — wiegen, Cig., Jan., Cig. (T.); železo poteza 10 funtov, Cig.; — črte p., Striche machen, Linien ziehen, Cig., nk.; — p. se za koga (kaj), sich jemandes (einer Sache) annehmen; — p. se za kaj, etwas prätendieren, C.; p. se za kako službo, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
potrnáti, -ȃm, vb. pf. = pobiti, polomiti, zusammenhauen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — koren: ter-; prim. treti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
poželèti -éjm dov. 1. poželeti, zaželeti: Vágyni; po'seleti KOJ 1833, 180; Stere 'zivoucse ſztvári tak nemremo po'zeleti KŠ 1754, 65; da bi právda ne právila: ne po'zeli KŠ 1771, 462; Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; Ár lübézen pejnez je vſze hudoube korén, ſtera da bi niki po'zeleli zabloudili ſzo od vöre KŠ 1771, 642; Szrebra ali gvanta ſzam nikoga nej po'zelo KŠ 1771, 406; ali csi ſzi i zvünejsnyim delom po'selo doprneszti KM 1783, 146; Zatrüdo ſze je E'ſau, tak je po'selo lécso KM 1796, 19; Ov mladénecz, Steroga duso Goſzpon Boug po'selo SŠ 1796, 166; Po'zeleli szo, i dao je prepelicze TA 1848, 87; Ne po'zelej tvojega bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59 2. čutiti željo zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni: Odpovém sze telovnoj naszládnoszti, stero ovak vszi ludjé poprejk po'seleti znájo KOJ 1845, 91; Ne poſelei tvojega blisnyega ſene TF 1715, 17; Ne poselei tvoiega blisnyega ſené ABC 1725, A4b; Ne poſelei tvojega bliſesnyega ſené SM 1747, 46; Ne po'zeli tvojega bli'znyega 'zené KŠ 1754, 64; Ne po'seli 'sené bli'snyega tvojega KM 1790, 110; naj hüdoga po'zelávczi ne bojdmo, liki ſzo i oni po'zeleli KŠ 1771, 509 poželejóuči -a -e želelen: Po'selejoucsi [medstavek]: oh ha! ah! KOJ 1833, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
precartan prid., costum, vel costus, en korèn
prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prekládati -am nedov. spreminjati: csi sze korén verbuma goripoiscse, steri sze má po môdusi, vrejmeni, racsúni i persôni prekládati KOJ 1833, 55
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prežnják 1., m. der Genosse, ogr.-Valj. (Rad); — koren: pręg-.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prílast, f. = lizanje, besseres Futter, das der Kuh während des Melkens gereicht wird, Mur., Cig., Jan., Mik., C., Met.; (prelast) C., Št., Svet. (Rok.); — koren: lьz- (lizati), Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
razločlívi -a -o prid. različen: koréni, steri na konczi dvá razlocsliva vküpglasznika má KOJ 1833, 90; geto sze korén z-dvöma ednákima, ali vecs razlocslivimi vküpglasznikmi okoncsa KOJ 1833, 82
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ròd -a m 1. rod, sorodstvo: Vi pa rod odebráni KŠ 1754, 104; Jaſz ſzam korén i rod Dávidov KŠ 1771, 808; ki ſzo bili popovſzkoga roda KŠ 1771, 350; Roda Kriſztuſovoga naprej racsunanye KŠ 1771, 4; I da ſzte vi nyega roda KM 1783, 234; Da ſze 'ze vi nyega roda BKM 1789, 33; ino szi vszigdár 'snyegovoga roda Poglavára zbirali bodejo KOJ 1848, 7; rod pa nyegov ſto povej vö KŠ 1771, 366; Ár ſzinovje etoga ſzvejta ſzo ſzpametnejſi od ſzinouv ſzvetloſzti vu ſzvojem rodi KŠ 1771, 225 2. narod: poszlavci z-nemskoga roda rodjeni szo szamih nemski gvant noszili AI 1875, kaz. br. 1; Barnabás Levita, na rod gledoucs Czipriánecz KŠ 1771, 353
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
rováš, m. das Kerbholz, der Rabisch; imava še nekaj na rovašu, wir haben noch eine Abrechnung miteinander, vzhŠt.; — koren: ry-, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ruhtica ž, F
7,
adianthum, -ti, divja
ruhtiza, goſpeinîe laſſie, ẛeliszhe;
lunaria, divja
ruhtiza;
plolipodium, -ÿ, divja
ruhtiza, ſladki korèn, raſte v'pezhovjei, inu na drevju;
ruta, -ae, ruhtiza ṡelenu grenku ṡeliṡzhe;
rutaceum vinum, vinu
s'ruhtizo naryenu;
rutaceus, -a, -um, is
ruhtize;
rutatus, -a, -um, is
ruhtizo obèṡan, namaṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
salata ž, F
10,
acetaria, -ae, s'jeſſihom
ſalata;
ambubeja, cicoria
ſalata; cicoria,
ſalata, ambubeja, cichoria, intubus;
cichoria, radizh, cicoria
ſalata;
coena plebea, ſromazhka vezherja,
herbacea, is
ſalate;
come, -mes, ena ẛimṡka
ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, korèn je ſladák;
coronopus, -dis, enu ṡeliṡzhe kakòr trava, ſe
k'ſalati nuza;
lactuca, -ae, vertna
ſalata;
picris, -cris, ena ſorta grenke
ſalate, ali divje Cikorie, radizh;
rapunculus, -li, rapunzila
ſalata, ſe s'korenzam jei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
shája -e ž pripona, končnica: Tak kak vu etoj szlovenszkoj rêcsi lagojina korén je lagoj, szhája je ina AIN 1876, 70
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sladak prid., F
28,
algluces, ẛladka vina;
blanditia, milovanîe,
ſladke beſſéde, ẛmaihlanîe, galufanîe;
cinamomum, ẛlatka ṡkorja, cimet;
come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, koren je
ſladák;
dulcescere, ſladkú perhajati;
dulcis, ſladák, oſlaſſen, oſlaſsen;
dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati;
edulcare, ſlatku ſturiti, oſlaſnu ſturiti;
foeniculum, ſlatki janeṡh;
jucundus, -a, -um, veſſèl,
ſladàk, lubeṡniu, luṡhtin;
melodus, ſladák;
mulseus, -a, -um, ſladák kakòr mèd;
mulsum, -si, ſladku pytje, mediza;
mulsus, -a, -um, ſladák;
nectar, -ris, enu
ſladku pytje;
praedulcis, -ce, ſylnu
ſladák, cilú lubeṡniu;
suavis, -ve, ṡladák, lubeṡniu
- slajši , pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
slàdič -a m sladka koreninica: Sladič Má dugi žute korén AI 1878, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
spóudnji -a -e prid. spodnji: I gori do ſzpoudnyega pekla KŠ 1754, 145; jezik .. na ſzpoudnyo lampo ga poſztávivsi KMK 1780, 65; z szpôdnye lendave zebráni poszlavci AIP 1876, br. 6, 7 nájspódnji -a -e najbolj spodnji, najnižji: Najszpôdnyi tál bregôv sze korén zové KAJ 1870, 146; Doli szi me püszto vu jamo náj szpôdnyo TA 1848, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
star prid., F
112,
anicula, ena
ſtara babiza;
antiquus, ſtar;
crusma, en
ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te
ſtare babe;
discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po
ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli;
elementarius, en
ſtar piſſár, kateri ſe ſhe tega
ſtariga ṡazhetka vuzhy;
juniculus, -li, tú
ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinske terte;
trien, -nis, -ne, try leita
ſtar;
veterrinus, -a, -um, ſylnu
ſtar, ramnu ṡlú
ſtar, cilú do konza
ſtar;
vetustè, vetustiſsime, cilú
v'ſtari navadi
- stariši , F4, adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; frater major natu, tá ſtariſhi brat; major, vekſhi, ſtariſhi; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: star prid., scordisci Liv. die ehemaligen Kroaten
ſtari Hrovatji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
svečnik2 m, F
4,
polygonaton, ſveizhnik, beil korèn;
thryallis, -dis, ena ſorta
ſveizhnika, ali pluzhnika, ṡeliṡzhe;
verbasculum, -li, ena ſorta
ſveizhnika, ali pluzhnika ṡeliṡzha;
verbascum, ſveizhnik, ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
štrkati 2., -am, vb. impf. = bezljati, BlKr.; = š. se; blago se štrka, das Vieh ist durch Bremsenstiche scheu geworden, Mik.; (koren: strk-, stechen, Mik. [Et.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
telohje [telōhje]
samostalnik srednjega spolarastlina veliki oman, LATINSKO: Inula helenium
PRIMERJAJ: olant, tolsti koren
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tolstikoren gl. koren, tolst ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tolsti koren [tōu̯sti korẹ̑n]
samostalniška zveza moškega spolarastlina veliki oman, LATINSKO: Inula
PRIMERJAJ: olant, telohje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tormentil m, quinquefolium, -lÿ, petperſtnik:
tormentyl korèn: je tudi ena ſorta petperſtnika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
trnast prid., F
13,
aloë, enu
ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛonftom;
coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali
ternaſti korèn;
dumosus, -a, -um, ternaſt, polhen ternîa inu rubidja;
dumus, -mi, en tern, ali enu
ternaſtu meiſtu, rubida, garm;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata
ternaſtu, inu bodezhe;
rubus, ta
ternaſti, inu ardezhkaſti garm;
ruscus, -ci, ruscum, -ci, miſhji tern, enu
ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
sentix, -cis, enu
ternaſtu drivú;
smilax aspra, en bodèzhi ſlák ali
ternaſt, ſe okuli drevja opleita;
spinetum, -ti, ternou garm,
ternaſta meja, ali garmje;
spinifer, -a, -um, tú
ternaſtu drevje;
spinosus, -a, -um, ternaſt, polhin ternîa, ternou;
tragacantha, enu
ternaſtu driveṡze v'neṡnanih deṡhelah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
turbit m, tripolium, -lÿ, ſladki kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe
turbith imenuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vẹ̑ja 2., f. das Augenlid, Erj. (Som.); toliko ni miren, kar veja k veji udari, Valj. (Rad); — die Wimper, Cig., Jan., C.; njega očes veje človeške otroke pobirajo, Trub. (Psal.); — koren: vid-, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vetrnik m, F
3,
bibleus, -a, -um, kar je ſturjenu
s'veiternika korena;
cyperus, -ri, veiternik, korèn inu ṡeliṡzhe;
galanga silvestris, veiternik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
videti nedov., F
35,
acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de
ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir
ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa;
appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti
viditi;
caecultare, hudú
viditi, en ṡhleht pogled iméti;
caeculus, kateri malu
vidi;
cernere, viditi, gledati;
difficile nobis videtur, nam
ſe teṡhku
vidi;
extantia, bitje, kar je kai
viditi;
extare, biti, vun gledati, vun
ſe viditi, ſe ṡnaiti;
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera
ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza
vidi;
phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza,
ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku
ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety,
ſe vidio glavize gole;
ut probaretur, de bi
ſe vidilu, ali ṡkuſſilu;
videbitur, ſe bó vidilu;
videre, viditi;
visibilis, -le, videozhi, kar
ſe more
viditi;
visus est, ſo ga
vidili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
virih m, perpensa, -ae, virih ṡeliṡzhe inu korèn;
prim. verih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vlàga -e ž vlaga: da je nej melo vlage KŠ 1771, 192; pren. liki korén, vlaga i moucs vſzej grejhov KŠ 1771, 441; Tak naſe lejpo ſzejjanye, Vlago dobi BKM 1789, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vö̀ ìti tudi vö̀ ìdti ~ ìdem nedov. 1. iti ven, oditi: preczi ſzmo iſzkali vö idti vu Maczedonio KŠ 1771, 392; Či je tebi vöidti potrêbno BJ 1886, 5; Eto pokolejnye nejde vö KŠ 1771, 37; i tam oſztante, dokecs vö idete KŠ 1771, 32; Ovo, vu püscsini je, nejdite vö KŠ 1754, 12a; nejdte vö KŠ 1771, 81; Záto vöidite od nyih KŠ 1771, 539; ne bos vö ſou odnut KŠ 1771, 15; vö bodo sli angyelje KŠ 1771, 46; Gda bi pa vö sla zvodé KŠ 1771, 367; gda ſzam vö ſou od Maczedonie KŠ 1771, 600; vö je ſou ſzejács ſzejat KŠ 1771, 111; ſtero je vö slo vu Grcsko zemlo KŠ 1771, 554; z-tejh varov szo vösli na zverjádisztrelbo KOJ 1848, 6; pren. Z-korenyá ide vö szteblo KAJ 1870, 15; Trombönte gláſz bode vö ſou KŠ 1754, 271 2. končevati se: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51; Vu nomeni, steri z-globokoglásznimi literami vöidejo KOJ 1833, 43 vö̀idóuči -a -e gredoč ven: vöidoucsi Jezus zhi'ze, ſzeo ſzi je KŠ 1771, 42; i on vö idoucſi vu vſza kre Jordána bodoucsa dr'sánya KM 1796, 93; Onedva pa vöidoucsa, razgláſzila ſzta ga KŠ 1771, 30; Farizeuske vöidoucsi KŠ 1771, 38; pren. Z-grozov sze zglédne Z-szvêta vöidôcs KAJ 1848, 4 vö̀idóuči -a -e sam. izhajajojoči: osſzkruni csloveka, nego to vö idoucse zvüſzt KŠ 1771, 50; negao ta vöidoucsa od nyega KŠ 1771, 123 vö̀ idévši ~ -a ~ -e ko je šel ven: I vö idévſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
volčji prid., F
2,
aconitum, -ti, volzhji korèn: tudi lisják;
lupinus, -a, -um, vouzhji, kar volku ſe pergliha, poṡhreſhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vrednik m, come, -mes, ena ẛimṡka ſalata,
vrédnik ẛeliṡzhe, korèn je ſladák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vrètina -e ž vir, vrelec: A forrás, vretina AIN 1876, 11; Náj voda ztvoje vretine, Vczejlom leti ne poſzejhne BKM 1789, 52; kak 'zédni jelen khládnoj Vretini BKM 1789, 140; po pecsini vdaro, i frisko vretino je piſztila KM 1796, 39; escse gda ſzo nikse vretine zvodouv napunye-ne nej bilé KŠ 1754, 91; pren. Jezus, vretina miloscse KŠ 1754, 255; Ki ſzi vſze pravicze vretina KMK 1780, 74; vretina, i ſzedméra miloscsa je zváni KM 1783, 234; I piſzmo gléda na korén i vretino vſzej grejhov KŠ 1771, 440
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
za predl. F
835, I. s tožilnikom
aegrè ferre, sa slú vsèti, ſe ſerditi;
ampelosleuce, -es, koren
ẛa bodlaje,
ẛa bolezhino;
bardocuculus, gvánt
ẛa ẛymo, inu
ẛa leitu;
caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo
ẛa volo myrú noſſi;
chinara, artizhoka
ẛa jeiſti;
contentum eſse, ẛa dobru vṡèti;
diligere, lubiti, iṡvoliti,
ẛa lubu iméti;
et certè, inu
ẛa gviſhnu;
ideo, ob tú, ṡatorai,
ṡa tega volo;
nauci facere, ṡa nyzh derṡhati;
ob, ṡa, ṡa volo;
propterea, ṡatú, obtu,
ṡa tega volo;
ratione paupertatis, ṡa ſtran vbuṡhtva;
quamobrem, ṡakai,
ṡa katere rizhy volo,
satega volo;
quocirca, sa tega volo;
scabrosus, -a, -um, ostrú
ṡa perjeti;
scopae, -arum, metle
ṡa pométati;
sociabilis, ṡa ṡdruṡhiti ſe;
tua causa, ṡa tvojo volo;
tuditare, ṡa dobizhka volo ſe truditi; II. z orodnikom
paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolezhina
ṡa nohtmy
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: za predl., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se
ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zasadìti -ím dov. zasaditi: ſzvoji rouk zſzáda ſzi vinograd zaſzadi KŠ 1771, 817; eden cslovik je goricze zaſzádo KŠ 1771, 139; pren. korén prouti Jezikom zaszaditi KOJ 1833, XI; náklonoſzti vmoje ſzrczé zaſzadim KŠ 1754, 239; Da krotkoſzt vu náſz zaſzadis KM 1783, 48; nevolo ſzo i takaiſe na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51 zasàjeni tudi zasádjeni -a -o zasajen: szo vete hájt zaszajeni tokajszki vrhovje z-trszom KOJ 1848, 48; pren. je 'ze mati czérkev med vſzejmi lidmi zaſzajena KŠ 1771, 824; i grejh po naſſi roditeli vnáſz zaſzajeni KŠ 1754, 191; Ki szo zaszadjeni v Goszpodna Hi'zi TA 1848, 77
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zavláčən, -čna, adj. 1) zum Einziehen geeignet: zavlȃčni koren (die Nieswurz), Cig.; — 2) langwierig, SlN.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zbùrkati -am dov. vznemiriti, razvneti: Naj ſze hitro ne dáte zburkati KŠ 1771, 627; naj kákſi britki korén ne podraſzté i zburka váſz KŠ 1771, 695; naj drüge ne zburkamo KŠ 1754, 83; i zburkao je je TA 1848, 13; 'zaloszten glász te véksi tao poszlavce je zburko AIP 1876, br. 5, 2; tou je toga drügoga zburkalo KM 1790, 86; zburkali ſzo meſzto KŠ 1771, 395 zbùrkati se -am se vznemiriti se, razvneti se: Tou pa ſzliſavſi Heroudes Kráo, zburkao ſze je KŠ 1771, 7; vidite, da ſze ne zburkate KŠ 1771, 79; Nezburkaj sze nad timi hüdimi TA 1848, 29; niti ſze ne zburkajte KŠ 1771, 709; ka ſzte ſze zburkali KŠ 1771, 257 zbùrkani -a -o 1. viharen: V etom zburkanom vrejmeni szo nasi Szlovenje vnogo terpeli KOJ (1914), 131 2. vznemirjen, razvnet: I dusa moja je krôto zburkana TA 1848, 5; Mojo od grejhov zburkano Düsno vejſzt doli ftisaj KŠ 1754, 256; Mojo od grejhov zburkano Düsno vejſzt doli ftisaj BKM 1789, 216; I doſzta zburkani od necsiſzti dühouv KŠ 1771, 184 zbùrkano -ga sam. viharno vreme: Vu zburkanom szo obláczke puni nebeszkoga ognya KOJ 1845, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zdrȃhi, m. pl. die Klatscherei, die Postenträgerei, Intriguen: zdrahe prenašati, delati, Lašče-Erj. (Torb.); kdor zdrahe prenaša, der Postenträger, Dol.-Cig.; (nam. vzrahi: koren: rah-; "Auflockerung der Freundschaft", Erj. [Torb.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zlatę̑n, adj. goldig: Zlateno rumen, 'Ma čopek zelen (namreč: koren, die Möhre), Vod. (Pes.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zvon -a m zvon:
kakor sgun im. ed., kateri druge v'Cerku vabi inu ſam nihdar ne grè noter ǀ dokler nej bilu sgona rod. ed. ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli ǀ Pſalmiſt je djal, de minj kakor glaſſ tiga ſgona rod. ed. ǀ pſſ kakor sashlishi ta sgon tož. ed., tezhe pò shtengah ǀ neproſsim drugu, temuzh de bi en sgon tož. ed. kupu s'eno cerqvu ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon tož. ed. imelì ǀ kadar kuli ſo s' sgonam or. ed. snaminie dali ǀ G: Bug jo vabi s'sgonam or. ed. v'Cerku ǀ vſy sgonovi im. mn. ſami od ſebe sazhneio v' Rimi sgonit ǀ Kai pomeni de sgonovij im. mn., inu orgle ſe nepoſtè shliſhat ǀ ſgonovi im. mn. s' ſvojm glaſſam lufft napolnio ǀ vſak dan ſgonovy im. mn. merlizhom sgonè ǀ sgonovy im. mn. ſe neshlishio ǀ kokar ty glaſsni ſgonuvi im. mn. ǀ sgonove tož. mn. sgonit vezh neshlishio Celotna besedna družina izkazuje koren zgon-, ki se je v zahodnih narečjih fonetično razvil iz zvon-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
žegnani koren [žẹ́gnani korẹ̑n]
(žegnan koren) samostalniška zveza moškega spolarastlina navadna sretena, LATINSKO: Geum urbanum
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
žegnan korenGLEJ: žegnani koren
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.