ajdovski prid., F
7,
asphodelus, ẛlati korèn,
Aidovska roṡha;
aulaeum, en tebih, ſhpaliera,
aidousku ſuknu, turṡki tebih;
camoenae, -arum, teh devèt
Aidovskih pevken;
Hercle, vel Hercule, ena
Aidovṡka perſega;
martius, -a, -um, kar timu
Aidovṡkimu boguvi Martu ſliſhi, kar k'voiṡki ſliſhi;
phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena
Aidovṡka Cerkou;
phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom
Aidovsku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtrika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ajdovski prid., F
2,
delphinium ajdovska ſel,
ajdovsku ſele Scopoli
[str. 549: Delphinium, diciturque Aidosku ſele; v seznamu Nom. Carn. Aidosku ſele]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
blušč m, cedrestis, -tis, korèn ẛa bodlaje,
bluṡzh;
prim. plušč, pluč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bodeč del., F
16,
aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom;
anchuſa, -ae, enu
bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino;
carex, caricis, ena dolga
bodèzha trava per vodah;
coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn,
bodèzh, ali ternaſti korèn;
cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe;
cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu
bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude,
bodezhe grinte, ali hraſte;
lanaria, -ae, enu neṡnanu
bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali;
leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali
bodèzhe ṡeliṡzhe;
punctorius, -a, -um, bodèzh;
pungens, bodèzhi;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu
bodezhe;
ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu
bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
scaber, -ra, -rum, oṡter,
bodèzh ṡa perjemati;
sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter,
bodèzh;
smilax aspra, en
bodèzhi ſlak ali ternaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bodljaj m, F
4,
ampelosleuce, -es, koren ẛa
bodlaje, ẛa bolezhino;
cedrestis, -is, korèn ẛa
bodlaje, bluṡzh;
pleuriticus, -a, -um, kateri ima
bodlaje;
pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
buča1 ž, F
7,
bryonia, en koren od pluszha, ali divja
buzha;
colocynthis, -dis, coloquint, divja
buzha;
cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe;
cucurbitinus, -a, -um, ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr
buzhe;
hedera, buzha. Jonae 4.v.6;
superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na
buzhah;
taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja
buzha, ali pluzh
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cvetje s, F
21,
acesis, -sis, enu ẛèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe, s'gelbaſtim
zveitjom kakor rigilzi roshe;
amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim
zvétjom, pres duha;
balaustium, -i, zveitje ene divje margarane;
chamaeleon, -nis, albus et niger, enu ṡeliszhe,
zveitje ṡhene;
condurdon, enu ẛeliṡzhe s'erdezhim
zvétjam, Augusta méſza
zvétje;
cynomorion, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim
zvéitjom;
cyprinum oleum, olie
s'zvétja paſſikovine, ali coſtainîovine;
cytinus, -ni, margaranovu
zveitje;
deflorare, ozvéjſti,
zveitje odtergati;
deflorescere, zviſti,
v'zveitji biti;
erigeron, kriṡhni korèn, ima
zveitje kakòr ena pavola, ſe rada odpihne;
florere, zviſti, zvitéti, ſe
zvétje perkaṡati;
flores, populje inu
zveitje;
halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu,
s'zveitjam pak materini duſhizi;
iberica, ṡhpanski petlinzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu
zveîtje;
intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim
zvétjam, cicoria;
leucanthemis, -dis, kamilizhinu
zveitje;
umbella, tú ſhiroku
zveitje na baṡgi, ali na janeṡhi;
uredo, -nis, popalenîe
zveitja, ali ſadú
v'zveitji, poṡheg
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
deblo s, F
8,
caudicalis, caudicarius, s'eniga
debla eniga driveſſa, ali is debelih ẛhaganiz ſturjen;
juniculus, -li, tú ſtaru veliku
deblu, inu korèn ene vinṡke terte;
monoxylum, en zhun, s'eniga ſamiga
debla ṡdoben;
sapineus, -a, -um, kar ſluṡhi
h'debli, ali k'ṡdulnimu deilu ene hoike;
stipes, -tis, deblu, paîn, kol;
stirpescere, per
deblu oſtati, inu na daile ne raſti;
stirps, -pis, ſtablu,
deblu, korenina;
truncus, -ci, en ṡhtor, ploh, paîn, ṡhtok, rèzil, ſtablu,
deblu, klada
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dolgo sam., F
11,
comperendinare, na
dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ṡavlézhi, od dnè do dnè vlézhi;
comperendinatio, na
dolgu odlaſhanîe;
diffusè, reſproſtranu, po
dovgim;
fusè, na
dolgu;
in longum trahitur, ſe na
dolgu vleizhe;
procrastinare, odlaſhati od dnè do dnè, na
dolgu vlézhi;
procurrens in longitudinem radix, korèn vunkai na
dolgu ṡhene;
prolixè, predolgu, na
dolgu, kaſnu;
propena ad pectora barba, ena po
dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe;
propenus, -a, -um, tú kar je po
dolgim ṡkamplanu;
tractim, na
dolgu, s'enim vleizhenîam, pres nehanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
duh3 m, F
23,
amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres
duha;
amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip
dúh;
aromatizare, leip
dúh od ſebe dajati;
costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga
duhá, kakòr lapuh;
graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga
duhá;
gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak
dúh v'uſtih;
inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd
dúh ſturiti;
inolens, -tis, kar néma obeniga
duhá, nediſezhe, neſmardezhe;
libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga
duhá roṡhe;
mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip
dúh imajo;
nardinus, -a, -um, kar ima
dúh kakòr ſpikanarda;
nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen
dúh;
odor, -ris, dúh, ṡhmah;
odor acidus, kiſſel
dúh;
odoramentum, -ti, en dober
dúh;
odor gravis, en teṡhák ſmardèzh
dúh;
odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh
dúh;
odor suavitatis, dober diſhezhi
dúh;
olere, diſhati,
dúh dajati;
olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali
dúh ima;
resipere, diſhati, en
dúh iméti;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga
duhá;
thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten
dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
encijan m, gentiana, -ae, enzián/ lezjan
[poznejši pripis] ṡa konye arznia, en korèn grenîak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
glavica ž, F
2,
capitellum, glavizh,
glaviza na ſtebri;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odleti, ſe vidio
glavize gole, kakòr je enga glava gola
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: glavica ž, capitelum, glaviza na ſtebru
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
gol prid., F
12,
depilis, depilatus, -a, -um, gol, preṡ dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt;
glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek;
glabretum, -ti, golu, nerodovitu, ali ſuhu meiſtu;
implumes puli, gola piṡzheta;
implumis, gol, preṡ perja;
lenis, -ne, gladik, kroták,
goll;
nudus, -a, -um, nág,
gol;
praecalvus, -a, -um, naprei
gol, ſylnu
gol;
recalvaster, -tri, napreipleiſhaſt, ali
gol;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize
gole, kakòr je eniga glava
gola pres laſſy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
grenjak m, gentiana, -ae, enzián/ lezjan
[poznejši pripis] ṡa konye arznia, en korèn
grenîak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
grinta ž, F
9,
alopaecia, grinta, hraſtova glava, de laſſi doli gredó;
cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe teṡhku oṡdravi, kakòr hude
grinte, rák,
etc:;
imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe
grinte, ali hraſte;
porrigo, -inis, grinta, ali parhlai na glavi, perhuti;
psora, -ae, ſerbezha
grinta, ali hraſta s'luṡzhinami, hude
grinte;
scabies, -biei, garja, perhlai,
grinta;
senecio, -onis, kriṡhni korèn,
grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole, kakòr je eniga glava gola pres laſſy, kadar
grinte ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kačjek m, dracunculus, -li, tá mali
kazhjek, ali kazhji korèn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kačji prid., F
13,
anguis senecta, kazhji leu, liu;
characias, kazhje mleiku, jma perje kakòr mandelnovu drivú;
dracunculus, -li, tá mali kazhjek, ali
kazhji korèn;
exuviae angvis, kazhji lev;
genimina viperarum, kazhji ṡarod;
lemonium, sive limonium, kazhji korèn, ṡeliṡzhe s'ardezhim ſhirokim korenom;
ophiogloſson, kazhji jeṡizhek, ṡeliṡzhe;
oreon, enu ṡeliṡzhe
kazhji preſlizi podobnu, raſte na gorrah;
peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr
kazhji mleizhik, kateru purgiera;
tithy maleus, kazhje mleiku;
tjeriaca, -ae, triák, arznia is
kazhyga meſſá;
tripalium, -lÿ, ſladki
kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje;
tythy maleus, kazhje mléku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kimelj m, F
6,
cacalia, -ae, divji
kimil, ṡeliṡzhe s'velikim beilim perjom;
carum, kimil, kateri na travnikih raſte;
cuminum, kimel;
cyminum, kimil;
daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou,
kimel, medvédou korèn, ſvinki
[!] koperz;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá laṡhki reṡdrobnyk tega kamena v'zhlovéku, divji
kimel, raſte na viſſokih gorrah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
koren m, F
44,
aconitum, -ti, volzhji
korèn;
astragalus, en
korèn;
botellus, en
koren;
coniza, -ae, ſuhi
korèn, poſuſhen
korèn, bodèzh, ali ternaſti
korèn;
crinonia, lilie
korèn;
cynozolon, ſtriz, ṡeliṡzhe s'enim zhernim
korenom;
nectarites, -tis, velikiga
korèna vinu;
perpensa, -ae, virih ṡeliṡzhe inu
korèn;
radix, -cis, korèn
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: koren m, geum ſhegnan
koren [Scopoli, 571: Geum. Schegnan Koren; v seznamu Nom. Carn. Schegnan koren]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
križen prid., F
3,
erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe radu odpihne;
polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku ... raſte v'mei pſhenizo, ali jezhmènom, ali nikár v'naſhi deṡheli;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lapuh m, F
5,
bechium, enu ẛeliṡzhe,
lapuh;
chamaleuce, -ces, lapuh;
costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr
lapuh;
lappa, -ae, lapago, -nis, lapuh;
tuſsilago, lapúh, ali lapuſhiz, ṡeliṡzhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: lapuh m, petaſ
ites lapuh Scopoli
[369: Petasites. Carniol. Lepuch; v seznamu Nom. Carn. Lepuch]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lecijan m, gentiana, -ae, enzián/
lezijan [poznejši pripis] ṡa konye arznia, en korèn grenîak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lilija ž, F
13,
balbus, tudi per
liliah tú okroglu korenîe;
caprifolium, hoſtne
lilie;
crinon, lilie ſléherne ſorte;
crinonia, lilie korèn;
henericalis, divja
lilia;
irinus, -a, -um, od plavih
lily ſturjenu, is plavih
lily;
lilietum, meiſtu ṡa
lilie;
lilium album, béla
lilia;
lilium convalinum, ſhamarize, is dolyn
lilie;
lilium purpureum, ardezhe
lilie;
oleum lirinum, lilÿnu olie, od
lilij olie;
xiphion, te male plave
lilie, mezhiki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
lisjak2 m, F
2,
aconitum, -ti, volzhji korèn: tudi
lisják;
napollus, tá plavi
liſſiák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
medved m, F
4,
Ascende calve: poidi gori pleiſhiviz. je 42. majhinik
[!] preklèl otrùk, katere ſta dva
medvéda reſtárgala;
circungemere, okuli mumlati, kakor en
médvid;
Elisaeus illusoribus maledicit. 4.Reg:2.v.23;
foeniculum porcinum, medvéda korèn, medvédnik;
ursus, -si, en
medvid
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
medvednik m, F
3,
acántha, -ae, medvédnik, trava ali ẛeliszhe;
alba spina, medvédnik, ẛeliṡzhe;
foeniculum porcinum, medvéda korèn,
medvédnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
medvedov prid., F
6,
acánthus, -ti, lashka
medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe;
daucus, ena ſorta divje merquize, ali merilnou kimel,
medvédou korèn, ſvinki
[!] koperz;
melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha,
medvédove taze, ſe imenuje;
mons ursinus, medvédova gora;
paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka
medvédova taza, ṡeliṡzhe;
ursinus, -a, -um, medveidou
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: medvedov prid., clavariae ... glive,
medvedove tazheze Scop.
[61: Clavaria ramoſa flava. Carniol. Poerntaizelni. Glive. Pohlin je Poerntaizelni = Bärentatze poslovenil; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
merilnov –,
daucus, ena ſorta divje merquize, ali
merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki
[!] koperz;
prim. merlini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mleček m, F
3,
peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr kazhji
mleizhik, kateru purgiera;
sonchus, -chi, mleizhik, ṡeliṡzhe;
tripalium, -lÿ, ſladki kazhji
mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: mleček prim. medček
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mrkvica ž, daucus, ena ſorta divje
merquize, ali merilnou, kimel, medvédou korèn, ſvinki
[!] koperz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odleteti dov., F
4,
abvolare, odléteti;
evolare, ṡletéti,
odléteti;
provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra
odlety, se vidio glavize gole
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odletovati nedov., senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu ... pappus je tá pavola, katera od drevja, ali od ſadja
odleituje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
odpihniti dov., F
2,
erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola,
ſe radu
odpihne;
scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar
ſe pavoliza
odpihne, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pavola ž, F
11,
bombyx, pavola;
erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena
pavola, ſe radu odpihne;
goſsipium, -pÿ, pavola;
julus, zveit na verbah, mazhize,
pavola, katera od drevja doli lety;
leuconium, -nÿ, pavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati;
pappus, -pi, abronki,
pavola od drevja, ali ṡeliṡzha;
senecio, -onis, kriṡhni korèn ... sakai pappus je tá
pavola, katera od drevja, ali od ſadja odleituje;
subucula, -ae, kamiṡhola
s'pavole ṡhtrikana;
vestis bombasina, gvant is
pavole;
xylon, en neṡnan germ, na katerim
pavola raſte,
pavola
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pavolat prid., senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je
pavolatu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pavolica ž, F
4,
lanugo, -inis, pavoliza, perne dláke na bradi, volna na ſadú;
pubes, -pubis, mladúſt, enu kardelu mladenizhou, perva
pavoliza, ali dlake na ſramu, vṡhè bradat;
scolymos, ena ſorta oſſada, kateri ſe imenuje miniṡhka glava, kadar ſe
pavoliza odpihne;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá
pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pečovje s, F
10,
abruptiſsimae petrae, tú narviſhe
pezhovje;
antrum, jama, luknîa, berlog, duplu
v'pezhovjei;
cautes, -tis, pezhovje;
caverna, votlu
pezhovje, jama, luknîa;
in foraminibus petrae, v'pezhovjei, v'duplah, v'ṡhkalah;
plolipodium, -ÿ, divja ruhtiza, ſladki korèn, raſte
v'pezhovjei, inu na drevju;
promontorium, -rÿ, en hrib, ali gorra,
pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe;
rupes, -is, pezhovina, ṡhkolovje, pezhina,
pezhovje;
scopulosus, -a, -um, polhin ṡhkál, inu
pezhovjá;
scopulus, -li, pezhovje, ali ṡhkala v'vodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
peresce s, polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku, ima dolg korèn, ima
pereṡza kakòr lèzha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
petprstnik (pet prstnik) m, F
3,
pentaphyllon, -li, tropotez ṡeliṡzhe,
pèt perſtnik;
quinquefolium, -lÿ, petperſtnik: tormentyl korèn: je tudi ena ſorta
petperſtnika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
pimpinela ž, F
2,
bipinella, pempinella, ṡeliṡzhe, pluzhnik;
polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku, ima dolg korèn, ima pereṡza, kakòr lèzha, s'beilimi, ali ardezhimi roṡhizami, raſte v'mei pſhenizo, ali jezhmènom, ali nikàr v'naſhi deṡheli;
prim. pibinela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
plušč m, F
3,
bryonia, en koren od
pluszha, ali divja buzha;
consolida major, pluṡzh;
psilethrum, -tri, pluṡzh, en korèn;
prim. blušč, pluč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
posušen del., F
8,
aridus, ſuh,
poſuſhen;
coniza, -ae, ſuhi korèn,
poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn;
exiccatus, -a, -um, poſuſhen;
exsuccus, et exuccus, poſuſhen, cilú ſuh;
exuccus, terdú
poſuſhen, cilú do konza ſuh;
inarefactus, -a, -um, cilú
poſuſhen, inu ſúh;
siccatus, -a, -um, poſuſhen;
torridus, -a, -um, ſúh,
poſuſhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
precartan prid., costum, vel costus, en korèn
prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
ruhtica ž, F
7,
adianthum, -ti, divja
ruhtiza, goſpeinîe laſſie, ẛeliszhe;
lunaria, divja
ruhtiza;
plolipodium, -ÿ, divja
ruhtiza, ſladki korèn, raſte v'pezhovjei, inu na drevju;
ruta, -ae, ruhtiza ṡelenu grenku ṡeliṡzhe;
rutaceum vinum, vinu
s'ruhtizo naryenu;
rutaceus, -a, -um, is
ruhtize;
rutatus, -a, -um, is
ruhtizo obèṡan, namaṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
salata ž, F
10,
acetaria, -ae, s'jeſſihom
ſalata;
ambubeja, cicoria
ſalata; cicoria,
ſalata, ambubeja, cichoria, intubus;
cichoria, radizh, cicoria
ſalata;
coena plebea, ſromazhka vezherja,
herbacea, is
ſalate;
come, -mes, ena ẛimṡka
ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, korèn je ſladák;
coronopus, -dis, enu ṡeliṡzhe kakòr trava, ſe
k'ſalati nuza;
lactuca, -ae, vertna
ſalata;
picris, -cris, ena ſorta grenke
ſalate, ali divje Cikorie, radizh;
rapunculus, -li, rapunzila
ſalata, ſe s'korenzam jei
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sladak prid., F
28,
algluces, ẛladka vina;
blanditia, milovanîe,
ſladke beſſéde, ẛmaihlanîe, galufanîe;
cinamomum, ẛlatka ṡkorja, cimet;
come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, koren je
ſladák;
dulcescere, ſladkú perhajati;
dulcis, ſladák, oſlaſſen, oſlaſsen;
dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati;
edulcare, ſlatku ſturiti, oſlaſnu ſturiti;
foeniculum, ſlatki janeṡh;
jucundus, -a, -um, veſſèl,
ſladàk, lubeṡniu, luṡhtin;
melodus, ſladák;
mulseus, -a, -um, ſladák kakòr mèd;
mulsum, -si, ſladku pytje, mediza;
mulsus, -a, -um, ſladák;
nectar, -ris, enu
ſladku pytje;
praedulcis, -ce, ſylnu
ſladák, cilú lubeṡniu;
suavis, -ve, ṡladák, lubeṡniu
- slajši , pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
star prid., F
112,
anicula, ena
ſtara babiza;
antiquus, ſtar;
crusma, en
ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te
ſtare babe;
discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po
ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli;
elementarius, en
ſtar piſſár, kateri ſe ſhe tega
ſtariga ṡazhetka vuzhy;
juniculus, -li, tú
ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinske terte;
trien, -nis, -ne, try leita
ſtar;
veterrinus, -a, -um, ſylnu
ſtar, ramnu ṡlú
ſtar, cilú do konza
ſtar;
vetustè, vetustiſsime, cilú
v'ſtari navadi
- stariši , F4, adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; frater major natu, tá ſtariſhi brat; major, vekſhi, ſtariſhi; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: star prid., scordisci Liv. die ehemaligen Kroaten
ſtari Hrovatji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
svečnik2 m, F
4,
polygonaton, ſveizhnik, beil korèn;
thryallis, -dis, ena ſorta
ſveizhnika, ali pluzhnika, ṡeliṡzhe;
verbasculum, -li, ena ſorta
ſveizhnika, ali pluzhnika ṡeliṡzha;
verbascum, ſveizhnik, ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tormentil m, quinquefolium, -lÿ, petperſtnik:
tormentyl korèn: je tudi ena ſorta petperſtnika
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
trnast prid., F
13,
aloë, enu
ternaſtu ẛeliszhe, s'grenkim ẛonftom;
coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali
ternaſti korèn;
dumosus, -a, -um, ternaſt, polhen ternîa inu rubidja;
dumus, -mi, en tern, ali enu
ternaſtu meiſtu, rubida, garm;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata
ternaſtu, inu bodezhe;
rubus, ta
ternaſti, inu ardezhkaſti garm;
ruscus, -ci, ruscum, -ci, miſhji tern, enu
ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
sentix, -cis, enu
ternaſtu drivú;
smilax aspra, en bodèzhi ſlák ali
ternaſt, ſe okuli drevja opleita;
spinetum, -ti, ternou garm,
ternaſta meja, ali garmje;
spinifer, -a, -um, tú
ternaſtu drevje;
spinosus, -a, -um, ternaſt, polhin ternîa, ternou;
tragacantha, enu
ternaſtu driveṡze v'neṡnanih deṡhelah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
turbit m, tripolium, -lÿ, ſladki kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe
turbith imenuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vetrnik m, F
3,
bibleus, -a, -um, kar je ſturjenu
s'veiternika korena;
cyperus, -ri, veiternik, korèn inu ṡeliṡzhe;
galanga silvestris, veiternik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
videti nedov., F
35,
acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de
ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir
ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa;
appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti
viditi;
caecultare, hudú
viditi, en ṡhleht pogled iméti;
caeculus, kateri malu
vidi;
cernere, viditi, gledati;
difficile nobis videtur, nam
ſe teṡhku
vidi;
extantia, bitje, kar je kai
viditi;
extare, biti, vun gledati, vun
ſe viditi, ſe ṡnaiti;
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera
ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza
vidi;
phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza,
ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku
ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety,
ſe vidio glavize gole;
ut probaretur, de bi
ſe vidilu, ali ṡkuſſilu;
videbitur, ſe bó vidilu;
videre, viditi;
visibilis, -le, videozhi, kar
ſe more
viditi;
visus est, ſo ga
vidili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
virih m, perpensa, -ae, virih ṡeliṡzhe inu korèn;
prim. verih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
volčji prid., F
2,
aconitum, -ti, volzhji korèn: tudi lisják;
lupinus, -a, -um, vouzhji, kar volku ſe pergliha, poṡhreſhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
vrednik m, come, -mes, ena ẛimṡka ſalata,
vrédnik ẛeliṡzhe, korèn je ſladák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
za predl. F
835, I. s tožilnikom
aegrè ferre, sa slú vsèti, ſe ſerditi;
ampelosleuce, -es, koren
ẛa bodlaje,
ẛa bolezhino;
bardocuculus, gvánt
ẛa ẛymo, inu
ẛa leitu;
caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo
ẛa volo myrú noſſi;
chinara, artizhoka
ẛa jeiſti;
contentum eſse, ẛa dobru vṡèti;
diligere, lubiti, iṡvoliti,
ẛa lubu iméti;
et certè, inu
ẛa gviſhnu;
ideo, ob tú, ṡatorai,
ṡa tega volo;
nauci facere, ṡa nyzh derṡhati;
ob, ṡa, ṡa volo;
propterea, ṡatú, obtu,
ṡa tega volo;
ratione paupertatis, ṡa ſtran vbuṡhtva;
quamobrem, ṡakai,
ṡa katere rizhy volo,
satega volo;
quocirca, sa tega volo;
scabrosus, -a, -um, ostrú
ṡa perjeti;
scopae, -arum, metle
ṡa pométati;
sociabilis, ṡa ṡdruṡhiti ſe;
tua causa, ṡa tvojo volo;
tuditare, ṡa dobizhka volo ſe truditi; II. z orodnikom
paronychia, -ae, ena ṡanuhtniza, velika bolezhina
ṡa nohtmy
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: za predl., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se
ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.