dúš medm. (ȗ) pog. izraža močno podkrepitev trditve: duš, me zebe / odpri, krščen duš kršenduš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

krstíti in kŕstiti -im dov. in nedov. (ī ŕ) 

1. 1. v krščanskem okolju s krstom sprejeti koga med kristjane: krstiti otroka / sina je dal krstiti
   ♦ rel. podeliti zakrament krsta
   // v zvezi z na, za dati ime pri krstnem obredu: sina je krstil na svoje ime; krstil ga je za Tomaža; pren., ekspr. krstili so ga za očeta idealizma
2. 2. nav. ekspr. dati ime, navadno pri slavnostni predaji v uporabo: krstiti ladjo, ulico; krstili so novo tovarno / evfem. prav nelepo jo je krstil
   ● ekspr. novo dramo so krstili v Celju prvič uprizorili; ekspr. krstiti vino doliti mu vodo

kŕščen -a -o: otrok je bil krščen / pog.: krščen duš kršenduš; krščen matiček kršenmatiček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

krščenduš gl. kršenduš 

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

kŕšendúš in kŕščendúš in kŕščen dúš medm. (r̄-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: kršenduš, kako me zebe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.