orákelj -klja m (á) - 1. pri starih Rimljanih preročišče: oditi v orakelj / delfski orakelj
// prerokba: razvozlati orakelj; njegove besede so zvenele kot orakelj - 2. knjiž. prerok: bil je pravi pesniški orakelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.
orákeljski -a -o [kəl] prid. (á) nanašajoč se na orakelj: orakeljske besede / ekspr. dobil je orakeljski odgovor nejasen, dvoumen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.