pogȃn, m. 1) der Heide, Jan., Dol.-M., ogr.-Mik., nk.; — 2) psovka: ti pogan (pógan) ti! Dol.-M.; pos. psovka umazanemu otroku, Ščav.-Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pogȃn, adj. unrein, Mik.; pogani vrag, unreiner Geist, der Teufel, Habd.-Mik.; abscheulich, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.