bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
bíkovski bíkovska bíkovsko pridevnik [bíkou̯ski] 3. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikov 3.1. manj formalno ki kaže, izraža prepričanje o takem naraščanju
STALNE ZVEZE: bikovska mati ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
brezmêjno prislov [brezmêjno] 1. takó, da je prisotno v zelo veliki meri ali se zdi neizčrpno1.1. takó, da ga nič ne omejuje, zadržuje
2. ekspresivno takó, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
dedováti dedújem in dédovati dédujem nedovršni glagol [dedováti] in [dédovati] 1. dobivati premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
2. dobivati, prevzemati od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
3. ekspresivno dobivati, prevzemati od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑ded
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
hôrùk in horùk medmet1. uporablja se, ko govorec pozove koga k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega1.1. uporablja se, ko govorec ponazori izvršitev hitre zamisli
2. kot samostalnik poziv k sočasnemu dvigu, premiku česa težkega2.1. kot samostalnik namišljen poziv, ki ponazarja izvršitev navadno nedomišljene zamisli
3. kot samostalnik, ekspresivno delovanje, za katero so značilni hitrost, močna volja in navadno nepremišljenost, nezadostne priprave
4. kot pridevnik, ekspresivno ki ga navadno izvaja več ljudi na hitro in z močno voljo, navadno nepremišljeno, brez zadostnih priprav
5. kot pridevnik, ekspresivno ki je pridobil premoženje, položaj na hitro, navadno na vprašljiv način
FRAZEOLOGIJA: na horuk ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. hau ruck, ritmičnih zlogov za sinhronizacijo delovanja, od katerih je drugi iz Ruck ‛sunek’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati] 1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
prátêta prátête samostalnik ženskega spola [prátêta] ETIMOLOGIJA: ↑teta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.
svák sváka samostalnik moškega spola [svák] brat (zakonskega) partnerja ali sorojenčev (zakonski) partner
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. svȃk, star. češ. svak ‛sorodnik’ < pslov. *svojakъ, iz ↑svoj - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.