računálnik -a m (ȃ) 1. priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / žepni računalnik 2. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi nameščenih programov: računalnik hrani, obdeluje podatke;
programirati, uporabljati računalnik;
zmogljiv računalnik;
pomnilnik računalnika;
zagon računalnika;
datoteke, podatki na računalniku;
delo z računalnikom;
povezava z računalnikom / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; namizni računalnik osebni računalnik, ki za delovanje potrebuje zunanje napajanje, zaslon pa je ločen od ohišja; osebni računalnik [PC] z operacijskim sistemom za enega uporabnika; paralelni računalnik računalnik ali mreža računalnikov z velikim številom procesorjev, ki so zmožni delovati skupaj, z namenom, da rešijo računski problem; potovalni računalnik ki kaže čas vožnje, trenutno in povprečno hitrost, porabo goriva in se vgrajuje v avtomobile kot dodatna oprema; prenosni računalnik osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika in zaslon, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; procesni računalnik; tablični računalnik majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.