smȓtnik, m. 1) der Todte, Guts. (Res.); — drži se kakor s. (t. j. žalostno), Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Sterbliche, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.

smrtnik -a m mrtvec: teh mertvih jame ſe ſo odperle, inu veliku ſmertnikou rod. mn., kateri ſo mertvi leshali, ſo gori vſtali (I/1, 65)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.