stŕn -a m (r̄) nar. (bela) žita: šel je mimo polja s strnom in gledal, kako raste
● nar. z dlanjo je podrgnil po strnu na bradi po kocinah; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stŕn -í ž (ȓ) nar. - 1. (bela) žita: strn že rumeni, zori; posejati strn
- 2. strnišče: veter piha čez golo strn; žanjice so zlagale snope po strni
● ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
stŕn -a -o prid. (r̄ ŕ) nar., navadno v zvezi strno žito (bela) žita: žetev strnih žit;
uničevanje plevela v ozimnih in jarih strnih žitih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.