stròp, strópa, m. 1) die Zimmerdecke, der Plafond; do stropa doseči; s. na ladji, das Verdeck, Cig., DZ.; — nebesni s., das Firmament, Cig.; — 2) der Dachstuhl, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — der oberste Dachtheil: mačka po stropu hodi, Idrija; der Dachgiebel, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
strop m, F
4,
contignatio, tudi podi, ali
ſtropi v'eni hiſhi;
fornicare, gvelbati, gvelbe, ali
ſtrope délati;
lacunar, ſtrop;
solarium, tá ṡgurnî
ſtrob, ali pod
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.
strop sam. m ♦ P: 2 (JPo 1578, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 4. 2024.