topníški in tópniški -a -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na topništvo: topniško obstreljevanje / topniška enota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
poligón -a m (ọ̑) - 1. voj. kraj, prostor
- a) za vadbo v streljanju s težkim orožjem: oditi na poligon; vadba na poligonu / topniški poligon
- b) navadno s prilastkom za preizkušanje novega orožja, zlasti težkega: raketni poligon; poligon za vodene izstrelke / preizkusni poligon; pren., publ. ta dežela je poligon za preizkušanje moči velesil
- 2. geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami; mnogokotnik: narisati poligon / tangentni poligon
♦ geod. v določenem zaporedju medsebojno povezane poligonske točke; šport. kraj, prostor za vadbo, na katerem je v zaporedju postavljeno različno telovadno orodje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dvóbòj -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) - 1. boj dveh oseb s strelnim ali hladnim orožjem po določenih pravilih: poklicati, pozvati koga na dvoboj; zmagati v dvoboju; biti sekundant v dvoboju
- 2. spopad dveh nasprotnikov sploh: letalski, topniški dvoboj / besedni, predvolilni dvoboj
- 3. šport. tekmovanje dveh posameznikov ali moštev: naša reprezentanca je odigrala vse dvoboje; atletski, plavalni dvoboj; šahovski dvoboj; dvoboj za svetovno prvenstvo; neodločen izid dvoboja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bóbnati -am nedov. (ọ̑) - 1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico
// z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi - 2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba
// slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi
bobnajóč -a -e: bobnajoči bobnarji; knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
divizión -a m (ọ̑) voj. enota iz dveh do štirih baterij ali eskadronov: konjeniški, topniški divizion
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
artileríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na artilerijo, topniški: začeti napad z artilerijskim ognjem;
topovi, havbice in drugo artilerijsko orožje / artilerijski polk; artilerijski polkovnik; artilerijska oficirska šola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.