víkati -am nedov. (ī) uporabljati v govoru s kom obliko druge osebe množine moškega spola: bil je v dvomih, ali naj jo vika ali tika;
vse starejše ljudi vika
● pog. to je vino, da bi ga vikal zelo dobro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.
víkati -am tudi víčem nedov. (ī) - 1. oglašati se z visokim glasom: kragulj vika / pujski so vikali cvilili
- 2. ekspr. vzklikati: tekala je okrog in prisrčno vikala
- 3. star. kričati, vpiti: prestrašeno je vikal / kaj pa je, so vikali vsi križem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 4. 2024.