duhovína, f. das Gespenst, C., Krelj; — kadar ris (= volkodlak) spi, gre njegova duhovina drugemu spečemu kri sesat, Nov.; (m. pred "ednim" duhovino, Krelj).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.-C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.-Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

oddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) abarbeiten, abnützen: oddelati si roke, Zora; — 2) aufhören zu arbeiten, Jarn.; ti si že oddelal, jaz pa še ne, jvzhŠt.; — 3) aufthun, aufmachen; (o. kar je zadelano): o. luknjo, Mur., Cig.; — 4) o. komu, jemanden entzaubern, ihm den Zauber lösen, Cig., ogr.-M.; o. komu, da ne bode volkodlak, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

olẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, Mur., Cig., Jan.; das Haar verlieren, M.; (volkodlak) olevi se, rekše, dlaka mu odpade, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

ostrvníca, f. = ostrv 1), M.; ne prav do polti obsekana rakla, na kateri se suši detelja ali snopje (nav. ostrnica), Lož, Lašče-Erj. (Torb.), Nov., Levst. (Pril.), Dol., Notr.; volkodlak ostrvnico na njivi po božiču mekasti in grize, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

otę́ti, otmèm, vb. pf. 1) retten, befreien; o. koga lakote, Ravn.; o. koga pogube, o. hišo ognja, Cig.; o. koga smrti, Levst. (Nauk); o. koga iz plamena, Ravn.; o. koga iz nevarnosti, Cig.; o. se, sich retten; o. se z naglim tekom, Ravn.-Valj. (Rad); sich frei machen, sich befreien, Cig., Jan.; volkodlak se otme zverinstva, LjZv.; — 2) o. se, widerstehen: otme se mi (jesti, delo) = ogabi se mi, C.; — (pomni: praes. ótmem, Kras-Valj. [Rad]; otámem: to jo otame, jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

povolkodláčiti se -im se [povou̯kodlačiti se] dov. (á ȃ)
mitol. postati volkodlak: mrtvi se je povolkodlačil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

povolkodláčiti se -im se [u̯k] dov. povolkodláčenje (á ȃ) |postati volkodlak|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

vẹ́domec -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

vẹ́doməc, -mca, m. 1) der Vielwisser, Jan., C.; ein erfahrener, gescheiter Mann, C.; — 2) der Wahrsager, C.; — der Wetterprophet, Gor.-M.; — 3) der Zauberer, der Hexenmeister, Mik., C.; — der Hexenkenner, C.; — 4) neko bajeslovno bitje, ki se v razne živali zna izpreminjati, Rib.-M.; vedomci se s treskilniki na razpotju bijejo, hodijo ljudi tlačit itd., Erj. (Torb. = Let. 1883, 335.); — = človek, ki se povampiri, volkodlak, vampir, Ljubljansko barje-Erj. (Torb.), LjZv.; — 5) das Irrlicht, M., LjZv. 1883, 565.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

vidovín -a m (ȋ)
knjiž. vampir, volkodlak: trdili so, da je vidovin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

vidovín -a m, člov. (ȋ) neobč. vampir, volkodlak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

vọ̑lk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

volkodlák volkodláka samostalnik moškega spola [vou̯kodlák] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vukòdlak, vȕkodlak, nar. rus. volkolák, volkodlák, polj. wilkołak < pslov. *vьlkolakъ iz ↑volk + pslov. *lakъ ‛obleka, koža’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

volkodlák -a [vou̯kodlak] m (ȃ) po ljudskem verovanju
1. bitje, ki je po sprednji polovici človek, po zadnji pa volk: psoglavci in volkodlaki / ureči koga v volkodlaka
// človek, ki se lahko spremeni v krvoločnega, maščevalnega volka: napad volkodlaka je preživel, nato pa sam postal volkodlak; filmi, zgodbe o volkodlakih; boj, spopad z volkodlaki; čarovnice, vampirji in volkodlaki / volkodlak mu hodi pit kri
2. krvoločen in maščevalen človek, poraščen z volčjo dlako: ženski se je rodil volkodlak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

volkodlak
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
volkodlaka samostalnik moškega spola
bajeslovno bitje, spredaj človek in zadaj volk
IZGOVOR: [vou̯kodlák], rodilnik [vou̯kodláka]
BESEDOTVORJE: volkodlakov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

volkodlák -a [u̯k] m, člov. (ȃ) |bajeslovno bitje|; slabš. |okruten, maščevalen človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

volkodlȃk -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

vołkodlàk, -dláka, m. 1) der Werwolf, Rib., Notr.-Erj. (Torb.); volkodlaki so prekleti ljudje, katerim je biti volkovom, dokler jih kdo ne osvobodi, LjZv.; — 2) = pes, kateremu je volčica mati, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) der Fresser, der Schlemmer, der Wollüstling, Meg.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

volkodlak -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

volkodlak sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

volkodlákinja volkodlákinje samostalnik ženskega spola [vou̯kodlákinja] ETIMOLOGIJA: ↑volkodlak
volkodláštvo -a [vou̯kodlaštvo] s (ȃ)
1. po ljudskem verovanju dejstvo, da je kdo volkodlak: rešiti se volkodlaštva
2. slabš. krvoločnost, maščevalnost: očitati komu volkodlaštvo / volkodlaštvo v človeku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

vulcodlac gl. volkodlak ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

vulkodlak
GLEJ: volkodlak

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 5. 2024.

Število zadetkov: 25