povolkodláčiti se -im se [povou̯kodlačiti se] dov. (á ȃ)
mitol. postati volkodlak: mrtvi se je povolkodlačil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

vidovín -a m (ȋ)
knjiž. vampir, volkodlak: trdili so, da je vidovin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

volkodlák -a [vou̯kodlak] m (ȃ) po ljudskem verovanju
1. bitje, ki je po sprednji polovici človek, po zadnji pa volk: psoglavci in volkodlaki / ureči koga v volkodlaka
// človek, ki se lahko spremeni v krvoločnega, maščevalnega volka: napad volkodlaka je preživel, nato pa sam postal volkodlak; filmi, zgodbe o volkodlakih; boj, spopad z volkodlaki; čarovnice, vampirji in volkodlaki / volkodlak mu hodi pit kri
2. krvoločen in maščevalen človek, poraščen z volčjo dlako: ženski se je rodil volkodlak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

volkodláštvo -a [vou̯kodlaštvo] s (ȃ)
1. po ljudskem verovanju dejstvo, da je kdo volkodlak: rešiti se volkodlaštva
2. slabš. krvoločnost, maščevalnost: očitati komu volkodlaštvo / volkodlaštvo v človeku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.