kantáta kantáte samostalnik ženskega spola [kantáta] iz glasbene umetnosti večdelna vokalno-instrumentalna skladba za soliste, zbor in skupino instrumentalistov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cantata, prvotno ‛skladba, ki se poje’ iz cantare ‛peti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kardinálski kardinálska kardinálsko pridevnik [kardinálski] FRAZEOLOGIJA: dobiti kardinalski klobuk ETIMOLOGIJA: ↑kardinal
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kardinál kardinála samostalnik moškega spola [kardinál] najvišji dostojanstvenik v Katoliški cerkvi, ki ga imenuje papež
STALNE ZVEZE: rdeči kardinal ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kardinal) iz clat. (episcopus) cardinalis, dobesedno ‛glavni škof’, iz ↑kardinalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
invalídski invalídska invalídsko pridevnik [invalítski] ETIMOLOGIJA: ↑invalid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
konjeník konjeníka samostalnik moškega spola [konjeník] 1. vojak, policist, ki za premikanje, opravljanje nalog uporablja konja
ETIMOLOGIJA: ↑konj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati] 1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko1.1. ekspresivno govoriti, oglašati se s temu podobnimi glasovi
2. slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
ETIMOLOGIJA: ↑mijav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
oratórijski oratórijska oratórijsko pridevnik [oratóriski] ETIMOLOGIJA: ↑oratorij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sekstét sekstéta samostalnik moškega spola [sekstét] 1. glasbena zasedba, sestavljena iz šestih instrumentalistov ali pevcev1.1. skladba za to zasedbo
2. skupina šestih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
STALNE ZVEZE: godalni sekstet ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sextett iz it. sestetto iz sesto ‛šesti’, umetno prilagojeno lat. sextus - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
oratórij oratórija samostalnik moškega spola [oratóri] 1. iz glasbene umetnosti obsežnejša vokalno-instrumentalna skladba z duhovno vsebino in dramsko obliko za soliste, zbor in orkester, izvedena navadno brez igranja, scene
2. večdnevni izobraževalni in razvedrilni program z versko vsebino, ki ga v času počitnic za otroke organizira župnija
3. iz arhitekture manjša kapela, prostor, namenjen zasebni molitvi ali molitvi manjše skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Oratorium iz lat. ōrātōrium ‛molilnica’, iz ōrāre ‛moliti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dresúrni dresúrna dresúrno pridevnik [dresúrni] STALNE ZVEZE: dresurno jahanje ETIMOLOGIJA: ↑dresura
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój] 1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše. ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla] 1. pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči
2. krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi
3. televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
tercét tercéta samostalnik moškega spola [tercét] 1. glasbena zasedba, sestavljena iz treh glasbenikov, navadno pevcev
2. skupina treh oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj; SINONIMI: trio
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Terzett) iz it. terzetto iz terzo ‛tretji’ < lat. tertius
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
alelúja medmet [alelúja] 1. zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih
2. izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen2.1. izraža, da je govorec zadovoljen, ker se je kaj končno zgodilo
2.2. izraža, da govorec hvali koga, kaj
3. izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo
4. kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev
5. kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe
6. kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
girlánda girlánde samostalnik ženskega spola [girlánda] 1. daljši okrasni trak iz zelenja, rož, navadno obešen v loku1.1. okrasni trak iz različnih materialov
2. iz arhitekture iz stenske ploskve izstopajoči venec rož, listov, trakov navadno iz mavca, kamna
3. ekspresivno večja skupina pojavov, stvari, ki si sledijo drug za drugim
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Girlande, frc. guirlande) iz it. ghirlanda, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
korál korála samostalnik moškega spola [korál] enoglasna vokalna glasba srednjeveške krščanske liturgije; SINONIMI: iz glasbene umetnosti gregorijanski koral
STALNE ZVEZE: gregorijanski koral ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Choral iz lat. (cantus) chorālis ‛zborovska (pesem)’, iz chorus ‛zbor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
prijateljeváti prijateljújem nedovršni glagol [prijateljeváti] 1. biti s kom v tesnih, zaupnih stikih1.1. biti s kom v intimnih, ljubezenskih stikih
2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: bratiti se
3. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno bratiti se
ETIMOLOGIJA: ↑prijatelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.