bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška] 1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije1.1. vsaka od takih figur
2. zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna2.1. zlasti v ruskem okolju babica
3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
bàša -e m paša: nyegovoga lüblénoga Basso i zeta Mehemeda razbili KOJ 1848, 83
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
CatherinePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 Catherine samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [kêtrin], rodilnik [kêtrin]
BESEDOTVORJE: Catherinin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
družník -a m (í) zastar. 1. tovariš, prijatelj: družnika sta iz gimnazijskih let 2. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: zeta je vzel za družnika v svoje podjetje 3. moški, ki živi z žensko skupno življenje: življenjski družnik / zakonski družnik mož
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
flokulánt -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
hiša ž, F
102,
aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe;
cancellaria, piſſarska
hiſha;
casa, -ae, ena ṡhleht
hiſha, kozha;
coenaculum, vezherje meiſtu, leitna
hiſha;
curare domum, ẛa
hiſho ṡkerbeti;
domesticatim, od
hiſhe do
hiſhe;
domus, hiſha;
dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe,
hiſha k'ſpanîu;
è domo, is
hiſhe, ali od
hiſhe;
gurgustium, -ÿ, paſtirska
hiſha;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá
v'hiſho padezha luzh;
incolumes aedes, dobru pozimprane
hiſhe;
lemures, nozhne poſhaſti, katere po
hiſhah ropotajo;
refectorium, ṡa jeid
hiſha;
suggandia, ſtreſhiza pred
hiſho;
textrina, -ae, tkalza
hiſha;
zeta, -ae, hiſha ali kamra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
kamra ž, F
29,
caldaria cella, gorka
kamra, ena paiṡhtiba;
camera, -ae, gvelbana
kamra, prédal;
cella, ṡkriuna
kamra;
fiscus regis, krailevi perhodik, ſhaz,
kamra;
gazophilacium, -ji, en Cerqueni ṡhtók, ena ſhazna
kamra;
libraria, -ae, kamra kir ſe buque hranio;
propornigeon, ena
kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi;
thesaurarium, -rÿ, ſhazna
kamra;
zeta, -ae, hiſha, ali
kamra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
preštéti -štêjem dov. (ẹ́ ȇ) s štetjem ugotoviti število česa: prešteval je drevesa, pa jih ni mogel prešteti;
volilna komisija je preštela glasove;
prešteli smo se in videli, da nihče ne manjka / zamiži in preštej do pet štej / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo
● star. preštel je vse fante v okolici, a nobeden mu ni bil dovolj dober za zeta presodil, ocenil; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu preštel kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. kuga je zelo preštela prebivalstvo mu prizadela veliko številčno izgubo; šalj. gospodinja je piščancem že preštela ure sklenila, da jih bo kmalu zaklala; ekspr. kdo bi lahko preštel zvezde zvezd je zelo veliko; ekspr. poslušalce bi bil lahko na prste preštel bilo jih je zelo malo; to bo narejeno, kot bi do pet preštel zelo hitro; tako je suh, da bi mu lahko preštel vse kosti, vsa rebra zelo je suh; kobilic je toliko, da se jih ne da prešteti zelo veliko
♦ voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitevpreštét -a -o:
listki so že prešteti
● ekspr. moji dnevi so prešteti kmalu bom umrl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sprejéti sprêjmem dov., sprejmíte tudi sprêjmite; sprejél; nam. sprejét in sprejèt (ẹ́ é) 1. z izrazitvijo svoje volje nareditia) da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejeti darilo, nagrado;
od nje ni hotel sprejeti denarja;
rad, z veseljem to sprejmem / sprejeti v dar / sprejeti delo, službo; sprejeti funkcijo predsednika / sprejmeš? Sprejmem / kot vljudnostna fraza sprejmite moje iskrene čestitke b) da kdo (lahko) uresniči, kar želi v določeni zvezi z osebkom uresničiti: sprejeti pomoč pri delu;
sprejeti prijazno ponudbo, povabilo / sprejeti prijateljstvo / sprejeti boj, izziv, sodelovanje
♦ šah. sprejeti remi c) da postane kaj veljavno: sprejeti stavo / v parlamentu so sprejeli nov zakon / sprejeti ustrezne ukrepe za nemoteno preskrbo 2. narediti, da kdo (lahko) pride k osebku, navadno za krajši čas in z določenim namenom: predsednik republike je sprejel veleposlanika;
sprejeti goste, obiskovalce, stranke / sprejeti na obisk / sprejeti gosta na letališču, pri vratih pričakati / ekspr. na pragu jih je sprejel oster mraz so začutili3. navadno v zvezi s s, z narediti, da je kdo ob svojem prihodu deležen tega, kar izraža dopolnilo: sprejeti koga s pesmijo, ekspr. z rožami 4. narediti, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenoma) navadno s prislovnim določilom: sprejeti nove delavce v delovno organizacijo / šola je sprejela le najboljše učence / sprejeti koga v stranko; sprejeti koga v svojo družbo / sprejeti koga na hrano in stanovanje; sprejeti koga pod streho nuditi mu prenočišče, hrano; sprejeti v službo / sprejeti pesem v zbirko uvrstitib) z glagolskim samostalnikom: sprejeti čevlje v popravilo;
sprejeti obleko v čiščenje // v zvezi z za narediti, da pride kdo z osebkom v kak odnos: sprejeti koga za zeta / sprejeti otroka za svojega posvojiti ga5. narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina: sprejeti nove ideje, teorije / sprejeti resnico priznati jo; sprejeti krščansko vero postati kristjan / sprejeti tujo besedo
● ekspr. sprejmem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava// soglašati s čim, upoštevati kaj: sprejeti pojasnilo, ugovor, zahtevo; sprejeti opravičilo koga opravičiti mu / sprejeti družbene norme 6. ustvariti si, izraziti pozitiven odnos do kakega (umetniškega) dela: nekateri so knjigo sprejeli, drugi jo odklanjajo;
gledalci so film lepo, zadržano sprejeli / občinstvo tega slikarja dolgo ni sprejelo 7. s svojimi lastnostmi, dejavnostjo omogočitia) da kaj preide k osebku: sprejeti energijo, toploto;
sprejeti in oddati / rastlina sprejme hranilne snovi iz zemlje vsrka, dobi; les sprejme vlago vpije, vsrkab) da kak pojav v stiku z osebkom povzroči določen drug pojav: antena teh signalov ne more sprejeti / organizem sprejme dražljaj // biti glede na prostornino tak, da lahko pride v osebek, kar izraža dopolnilo: avtobus sprejme petdeset potnikov; ladja sprejme še petsto ton tovora / dvorana bo sprejela prve gledalce že letos bo zgrajena, uporabljena8. z radijskimi, televizijskimi napravami narediti, da kaj postane zaznavno: pilot je sprejel obvestilo po radiu // ptt zapisati sporočilo, posredovano na daljavo z Morzejevimi ali analognimi znaki: radiotelegrafist je obvestilo sprejel / sprejeti Morzejeve znake spremeniti oddane električne, svetlobne, zvočne signale v Morzejeve znake pri posredovanju sporočila na daljavosprejét -a -o:
razpravljati o sprejetem načrtu; delavci, sprejeti v delovno organizacijo; predlog je sprejet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
svȁt sváta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zèt zéta m, im. mn. zétje in zéti (ȅ ẹ́) 1. hčerin mož v odnosu do njenih staršev: kmetijo je izročil zetu;
z zetom se ne razumejo 2. nav. mn., zool. majhne sladkovodne ali morske ribe, katerih samci delajo gnezda in skrbijo za zarod, Gasterosteidae: jata zetov / navadni, pritlikavi zet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zèt zéta m, člov., im. mn. zétje in zéti (ȅ ẹ́) njihov bodoči ~; živ. |riba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zȅt zẹ́ta m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zèt, zę́ta, m. 1) der Schwiegersohn; — 2) = zetec, C.; — 3) der Stichling (gasterosteus), Erj. (Z.); mali z. (g. pungitius), Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zet [zȅt zẹ́ta]
samostalnik moškega spolahčerin mož; zet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zéta -e ž (ẹ̑) cigareta slabše kakovosti z imenom Zeta: kaditi zeto / cigarete zeta; v prid. rabi: zeta cigarete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zetaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog zete samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [zéta], rodilnik [zéte]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
Zéta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |črnogorska reka|zétski -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
zéta potenciál -- -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.