zlòg1 zlóga m (ȍ ọ́) izgovorna enota iz zlogotvornega glasu ali iz zlogotvornega glasu in enega ali več soglasnikov, ki tvori besedo ali del besede: izgovarjati razločno vse zloge;
izpuščati, ekspr. požirati zloge;
deliti besedo na zloge;
končni, prvi zlog besede;
dolžina zloga / brati po zlogih s presledki med zlogi
♦ elektr. zlog kombinacija bitov, ki ustreza enemu znaku; lingv. kratki zlog s kratkim samoglasnikom; odprti zlog brez soglasnika za samoglasnikom; zaprti zlog s soglasnikom za samoglasnikom; lit. nadštevilni zlog ki je v nekaterih verzih dodan osnovni metrični shemi; muz. solmizacijski zlog s katerim se poimenuje določen ton v lestvici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.
zlòg2 zlóga m (ȍ ọ́) knjiž. zgradba (snovi): zmrzal izboljša zlog prsti;
grudičast, zrnat zlog
● nar. potegniti poleno iz zloga skladovnice
♦ min. kristalni zlog kristalna struktura; papir. zlog papir, zložen v obliki kvadra; petr. zlog razmerje med velikostjo zrn v kamnini; struktura; porfirski zlog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.